S kolesom po Adelaidu

Preko oglasa sva ze naslednji dan kupila kolesa, ki nama jih je prodal prijazen zbiralec raznorazne krame. Se celade na glavo in cakalo naju je 30km poti nazaj. Prvi moment najprej po desni na kar sva hitro ugotovila, da bo bolje po levi. Varno sva prispela domov in se veselila dobrega nakupa.

Po urejenih kolesarskih poteh sva odkrivala mesto in okolico. Najljubsa in najlepsa je tura, ki pelje ob morju do Henley Beacha in naprej ob reki Torrens vse do centra Adelaida. Tudi druge poti so lepo oznacene in urejene. Svobodno sva odkrivala tudi druge skrite in odmaknjene dele. Kjub srecanju z ulicno svetilko in vrati avtomobila, sva z tezkim srcem kolesa prodala. Odpeljala sta jih Pakistanca in zdaj sva spet kot prej... greva rajzat pes naprej!

Na 80. letnico v Avstralijo

Na presenecenje vseh sva sedla na "napacen" avijon in poletela proti Avstraliji. Ob 9 zjutraj sva z rjuho v roki stala na vhodnih vratih pri Gabrskovih. Izpolnila sva obljubo iz pred treh let, da se ob Rezini 80. letnici spet vidimo. Preseneceni in sokirani so naju prve minute gledali, nato pa sva ji se enkrat voscila in zazelela predvsem veliko zdravja. Nalili smo kozarce, ter se nasmejali vsemu, kar sva storila, da sva obdrzala skrivnost.

Negombo & Colombo

Majhno mestece Negombo lezi 40 kilometrov iz glavnega mesta. Tu se ustavi skoraj vsak, saj je mednarodno letalisce le 7 kilometrov stran. Ob prihodu in iskanju sobe sva bila razocarana nad nesramnimi lokalci, ki so z vsiljivostjo in dvojnimi cenami oddajali slabe sobe. Po daljsem iskanju sva naletela na Cristija. Nekoc ribic, ki je na plazi "ujel" nemca Josefa, ta pa mu je kasneje zgradil hiso ter sobe v katere tudi sam prihaja. Na hisi zato visi njegova slika, na Cristijevih prsih pa je tetovirano njegovo ime.

Ta del otoka poseljujejo vecinoma kristjani in praznovanje 1. novembra praznujejo naslednji dan.

Odsla sva tudi v glavno mesto Colombo, kjer nama je prometna cesta vzela skoraj dve uri. Tam pa kaos in ulice polne ljudi. Pogledala sva si nekaj zanimivih angleskih stavb, nardila soping ter z Mc Donaldsem presekala pekoco hrano. Se zadnja noc in letiva proti Maleziji.

Mirissa beach

Sredi popoldanskega naliva nama voznik pove, da smo prispeli v Mirisso. Prvo uro preziviva s prijaznim parom in dvema ovcarjema v dnevni sobi njihove hise.

Nato pa na lov za sobo te najpopularnejse backpackerske tocke. Prenocisca ob morju so zelo blizu glavne prometne ceste. Vse sobe so stisnjene in vsak lastnik se dodatno gradi. Takoj sva pogresala prostor, ki sva ga imela v Tangalle, vendar sva ze zvecer ugotovila, da se tukaj dogaja. Muzika in ohlajeno pivo za dober evro ti postrezeno na rajski plazi polni palm ... kaj se hoces boljsega?

Veliko mladih tu ostane vec dni, srfajo in se zabavajo. Ob vecerih pred "restavracijami" postavijo stojnice z morskimi dobrotami. Izberes kar zelis, se dogovoris za ceno in cez nekaj casa je ze na tvojem krozniku.

Na drugi strani ceste je nekaj malih trgovinic, lokalne restavracije in tudi cenejsa prenocisca. Za zajtrk hodila na caj in mastne ocvrtke, spoznavala vsakodnevne lokalce te umazane gostilnice.

Pogledala sva si tudi zgodovinsko mesto Galle, kjer je lepo ohranjen stari del mesta in ga varuje obzidje. Tam so tudi muzeji, veliko zgodovine razlicnih kolonizatorjev, prijetni kafici...

Tudi brivec je pokazal svoje sposobnosti moskega strizenja. Najprej stizenje, nato britje z posebnim razkuzevanjem na koncu pa se masaza glave, ki jo je nato prenesel se na vrat, hrbet... veliko smeha in zabave za nizko ceno in malo napitnine... pa ni bil tako svoh:)

Dnevi so hitro minili in ze sva spet sedela na starem busu, ki naju je popeljal mimo mnogih rezortov zahodnega dela otoka vse do mesta Negombo.

Tangalle

Z divjim voznikom, ki je za lepsi dan zvecil betelove liste in bil zato malo ''zadet'', smo drveli proti morju. Avtobus kot vsak, okrasen z verskimi podobami bogov, glasna lokalna glasba in nabito poln.

Na glavni postaji Tangalla izstopiva, ko se zgodi prvic, da naju nekdo prepricuje da je ''njegov '' hotel najboljsa opcija. Ne zmeniva se dosti in odpeljeva se prosti izbrani lokaciji.

Ob dolgem - neskoncnem zalivu je veliko moznosti prenocisc in zanimivo je, da jih je veliko v lasti tujcev.

V senci raznovrstnega razstlinstva ob zvokih morja in s pogledom na valove sva na verandi prezivljala dneve. Prehodila sva velik del zaliva ter obcudovala divjo plazo. Vecere pa v sosednem rasta baru ob Lion pivu pri nemsko-srilanskem nastopacu.

Mesto pa ravno prav oddaljeno za sprehod, poceni restavracije ali trznice, kjer se z lokalci zapleteva v vedno enake pogovore. Hy... from from... married... children... how Sri Lanka?? Sri Lanka GOOD?? good?? BY!! Vedno znova se nasmejeva, saj so po opravljenem ''pogovoru'' srecni tudi oni. Kjer je turizma malo so ljudje izjemni. Zavedajo se , da je turizem pomemben. Imajo veliko lepega in zanimivega in ce bodo tudi ljudje ostali taki, bo turizem z leta v leto narascal.

Ella

Bogata pokrajina, zelena in gorata, grmicki caja in kave, palme in kasneje borovci, doline in gricki, reke in neskoncni razgledi... Skozi okno vlaka, v druzbi prijaznih Srilancanov, skoraj cel dan do hribovske vasice Ella.

Pes poti do razgledov, med katerimi sva obiskala mali Adams peak in pa vasice, kjer so nekateri praznovali Divali, ki je eden najvecjih hindujskih praznikov.

Ceprav prevladujejo singalisti oz. budisti, so povsod tudi manjse skupine hindujcev. V hribe so jih naselili ze anglezi, kot obiralce caja.

Najbolji cas za obisk otoka je od januarja do aprila in ker naju preganja vsakodnevni popoldanski dez se kaj hitro odpraviva naprej iz tisoc metrov nadmorske visine na nulo.

Kandy

Umaknjeno, najpomembnejse mesto hribovite notranjosti je zgrajeno ob umirjenem jezeru v dolini, ki jo obkrozajo hribi. Zaradi lege v notranjosti in 500 m nadmorske visine je tu drug svet.

Tempelj, kjer castijo sveti zob Bude je kot romarsko svetisce budisticnega ali singalisticnega naroda.

Zabaven star del mesta, pol trgovin, slascicaren in gostilnic s tipicno hrano pa je vedno poln ljudi in turistov, ki tega kraja nikakor ne izpustijo.

V blizinji vasici Pinnawela je sirotisnica, kjer drzava skrbi za vec 50 ostarelih ali zapuscenih slonov. Vsako jutro jih pospremijio do reke, kjer uzivajo v namakanju in hranjenju. Super tocka za turiste, ki tu lahko poskusijo tudi jahanje in kopanje malih in velikih slonov.