Corn island

Na Corn island je mozno priti po kopnem z busom do Rame, nato z colnom do Bluefieldsa in nato s staro zarjavelo barko na Big Corn island . Po pogovoru z drugimi sem izvedel, da moras imeti sreco in veliko zivcov, ce v 10 urah voznje sploh ujames barko in po 15 urah in vec prides na cilj. Midva sva zato izbrala boljso in drazjo pot in si kupila povratno karto Managua-Big Corn island. Po pristanku pa se na 30 min adrenalinsko voznjo na najin cilj - mali koruzni otok. Ta 2 km otocek, sredi karibov s cudovitimi plazami, polnih palm in turkiznim morjem je raj za potapljanje in ljubitelje jastogov in ostalih morskih dobrot. Na otoku ni cest in prevozno sredstvo so bose noge in ''sajtrga'' za prevoz razlicnih stvari

Tukaj sva v kabanji 10 m od morja, ob jastogih, vinu in ostalih lokalnih dobrotah prezivela novoletni dopust.

Granada

Na busu San Jorge-Granada je pobiralec kart v naju videl dva naivna gringota in nama racunal dvakratno ceno. Po daljsem pregovarjanju nama je vrnil cetrtino denarja. Ampak to se ni bilo pol cene karte, zato sem mu iz glave snel kapo on me je pa samo debelo gledal. Vsi na avtobusu so se mu smejali in mislim da je spoznal, da se s Slovencki ni za igrat:)... kapa pa je razveselila prvega reveza na cest

Granada -500 let staro mesto z lepo urejenimi katedralami in hisami je polna turistov. Na obrobju mesta je pes cona s plazo ob jezeru. Samo mesto nima posebne atmosfere in nocno zivljenje se hitro zakljuci.

Zdaj pa tudi midva greva na zasluzen dopust:). Jutri letiva iz Managve na rajski Corn island.

Isla de Ometepe

Isla de Ometepe je otok, ki lezi sredi 10. najvecjega jezera na svetu-Lago de Nikaragva in meri skoraj toliko kot pol Slovenije. Na otoku sta dva vulkana, ki sta tudi otok ustvarila. Iz mesta San Jorge sva vzela staro barko, nalozeno z lokalci in vso njihovo kramo in prispela v najvecje mesto na otoku Moyogalpa. Ker so prazniki sva prisla na najvecji dogodek v letu-bikoborbe, kjer sva z prijaznimi lokalci preziveli super vecer. Na otoku vecinoma ni avtov, zato pa imajo vsak kaksnega konja, ki ga krtacijo in perejo ob jezeru in se nato pokazejo pred drugimi. Naslednji dan sva v upanju, da prideva na drugo stran otoka (30km) izkazalo da sva rabila kar 6 ur. Vmes sva ze konja kupovala in izvedel a, da ga dobiva ze za 110$. No saj bus pride vsake nekaj ur ampak takrat je tako nabasan lokalcov in na njem od zivali, cementa, ceglov, koles...

Na bozicni dan sva se odpravila na slap San Ramon, ki izvira iz vulkana in je tudi edina pitna voda na otoku. Kar dobro sva se nahodila, da sva prisla do tega 80m slapa, kjer sva se pod njim prijetno ohladila. Zadnji dan sva od lokalca rentala rdeco strelo-kitajca. Prevozila sva cel otok in si ogledala vse rance in se kopala v termalnem vrelcu-Oho de agua.

San Juan del Sur

2o km iz mesta Rivas sva se po cesti - njivi pripeljala do najbolj turisticnega manjsega mesta na pacifiski strani. Tu se zadnja leta na veliko prseljujejo tujci, ter si gradijo luksuzne vile z razgledom na lepe plaze. To vse ima vpliv na visje cene prenocisc in prevoza kot drugje v Nikaragvi. V okolici je vec pescenih plaz z visokimi valovi, ki privabljajo srfarje. Od lokalnih ribicev si kupujeva poceni morsko hrano in cediva sline Marti-lastnici Guest housa. Ponoci pa hodiva na boksarske tekme, kjer se pijani lokalci med seboj dokazujejo ''ko je naj jaci u selu'' medtem ko je oborozeni varnostnik trgovine sodnik s piscalko.

Z lepimi spomini zapuscava plaze in greva v vecje mesto, da obcutiva Bozic.

Samo vera in utrganost jih resuje:)

Ze veckrat sva ne avtobusih dozivela ljudi, ki drugim prodajajo vero za kaksen kovanec in zastonj prevoz ter drugih ljudi, ki poskusajo z ''utrganostjo'' kaj zasluziti.(vec v filmckih).

Playa Poneloya

Poneloya je majhna vasica s lepo pacifisko plazo. Toplo morje in ogromni valovi je raj za srfanje ampak zaenkrat se turizem se ni razvil, saj sva srecala samo tri turiste. Lokalci se prezivljajo samo od ribolova. Ob morju so kao restavracije-zbite hiske iz raznih desk in pokrite s slamo, zarjavelo plocevino. Tu sva poizkusila ceviche z skampi in skoljkami in ribe s prilogo za 5 eur oba. Te morske dobrote sva zalila z najbolj znano nikarasko pivo Toña in Victoria.

Leon

Nikaragva je najvecja drzava Centralne Amerike, ki se se vedno postavlja na noge zaradi vojne, ki je trajala 1980-90. Ceste so luknjaste in avtobusi uniceni, tako da za 20km potrebujes vec kot uro, zraven te pa tako pretrese, da te pomiri samo najbolj znan in popularen rum Flor de Caña.

Ceste so polne konjskih vpreg, za krajse razdalje se ljudje prevazajo na kamionih.

Leon-mesto cerkva z najvecjo katedralo v Centralni Ameriki je polno dogajanja. Ulice so polne prodajalcev, ki vsak po svoje poizkusa zasluziti kaksno kordobo. Mesto obdaja 10 nedelujocih vulkanov najbolj znan za turiste pa je Cerro Negro, po katerem lahko bordas v krater vulkana... no to bova tudi probala!

Tegucigalpa

Glavno mesto Hondurasa, ki je obdano z manjsimi hribcki. Skozi mesto tece reka, ki locuje revni in bogati del prebivalstva. Sredisce mesta z dvema katedralama je lepo urejeno in ima pes cono polno trgovin, slascicarn in fast foodov. Tudi veseli december se cuti saj je mesto kar okraseno z jaslicami, veliko bozicno smreko in ostalimi okraski. Nad mestom se dviga hrib Picacho, kjer je nacionalni park z lepimi vrtovi, zivalskim vrtom in najvecjo znamenitostjo-kipom Jezusa s katerega se vidi celo mesto.

Nocno zivljenje se dogaja na bulevarju Morazan, kjer je polno barov, diskotek in restavracij ampak samo za bogate prebivalce, saj so cene na evropskem nivoju.

Utila-Rock Harbour

V nasi potapljaski bazi sva rentala kajak in se skozi koralni greben cez goscavo zarascenih mangrov prebijala na drugo stran otoka. To je bila prava avantura saj po uri in pol nisva vedela ce je pot prava. Kanal je bil sirok tudi do 2 metra okoli pa samo goscava. Še sreca, da se je pojavil domorodec in povedal, da sva na pravi poti in da je do cilja le se 10 min. Na drugi strani pa neodkrite plaze s palmami in cisto vodo. Ene palme so bile tako nizke, da sva lahko narabutala kokose in se odzejala. Srecala sva samo eno zivo bitje-domorodca razcapanega in zarascenega , ki tam zivi sam. To je bil pravi robinzonski trip.

Utila

Majhen otok, 13x5 km z vecino crnim prebivalstvom, ki govorijo nerazumljivo karibsko anglescino je znana potapljaska lokacija z poceni potapljanjem. Vse se dogaja na eni ulici ob morju, polni lokalov in dive centrov, ki ponujajo brezplacne sobe, ce se potapljas pri njih. Morska hrana, prijazni domacini in zanimiv podvodni svet so razlog, da si tu vzameva pocitnice, razisceva bliznje manjse otoke in recni kanal

-Potapljanje:
Pri nemcu Grinti sva vzela paket 8 potopov in dveh nocnih. Odrivali smo podvodne jame, videli morskega pajka, hobotnico, jastoge, druge zanimive ribe in korale. Tudi drugi potopi so bili zanimivi saj smo plavali z veliko zelvo in mantami.
-Kolesarjenje:

Rentala sva kolesa in si pogledala otok, se kopala na lepi plazi in sla na bliznje letalisce, ki je samo nekaj asfalta in ena majhna strehca. Na enem delu otoka gradijo lepe hise, ki so naprodaj tko da ce se kaksen zanima naj mi sporoci:)

Tela

Po brezplacni voznji sva prispela v San Pedro Sulo-2,5 miljonsko mesto polno prometa, ljudi in umazanije. Ker sva zamudila bus iz glavnega terminala naju je prijazni domorodec peljal na drugo postajo, placal bus in tudi tam nama je usel zadnji bus do Tele. Tu sva vzela najprej bus do mesta El Progreso in nato koncno Tela, kjer sva ob 10 zvecer z taksistom Lojzetom preiskali vse luknje in nato nasla sobo za eno noc. Drugo jutro sva se spehodila po mestu in plazi, kjer so nama lokalci ponujali vec izletov in ogledov znamenitosti. V Teli-mestu ob karibskem morju zivijo mesani prebivalci ala Jamajka people, ki leno prezivljajo dneve v senci in se ful sekirajo-skor tolk kot midva:)

Copan

Po 15 urah presedanja z busi, taksiji in kombiji sva se dobila v hiski na drevesu. Po dveh dneh sva zapustila Guatemalo in prispela v Copan. Majhno mesto, ki se je razvilo zaradi bliznjih majevskih rusevin. Pricakovanja so bila vecja od videnega saj se ne morejo primerjati z Tikalom pa se vstopnina je draga, tko da sem zdaj res videl vse te majevske rusevine, ki so najbolj znane za ta del sveta in zdej imam tega kamna dovolj. Po ogledu rusevin sva si pogledala se mesto in nato vzela bus proti San Pedru Suli.

San Salvador

To 2 miljonsko mesto je mesto velikih nakupovalnih centrov, ki jih kopirajo po americanih, notri pa trgovin vseh vrst in toliko burger kingov in vseh ostalih verig, ki jih nisem videl. Ljudje zgledajo bolj evropski in tudi obrobja glavnega mesta so zelo moderno narejena. Zmenjeni smo bili z Luisem, ki nas je pobral pred centom multi plaza in nas najprej peljal na ''pupuse''-rizevo testo z sirom in fizolom, ki je tipicna salvadorska jed. Tam smo spoznali se ene salvadorce in skupaj sli v nocno zivljenje, ki je tako na nivoju, da se Slovenija tezko primerja. Sedaj smo v starem centru, ki je vec al manj vse ena trznica... je tudi nekaj parkov in katedral predvsem pa cisto prevec prometa, smoga in norije...

Naredili smo premik v staro mesto Suchitoto, ki ga obdaja jezero Suchitlan. Malo smo si pogledali mesto... jutri pa gre vsak po svoje... jaz se vracam v Guatemalo kjer dobim s Tino, Simon gre proti Nikaragvi in Uros v Honduras...