Playa Las Peñitas

Plaza na Pacifiku, kjer se zaradi lepih plaz in poceni zivljenja odpira turizem in vedno vec se tu naseljujejo tujci. Prenocisc je malo in zato so cene drazje kot drugod po drzavi. Ljudje se vecinoma ukvarjajo z ribolovom in morske dobrote pripravljajo zelo poceni, zato sva tukaj vsak dan jedla odlicne jastoge...(cena za dva jastoga teze 3/4kg s prilogo za 8eur)

Zdaj se pa vracava v Leon in tako bova po 1 mesecu koncala potovanje po Nikaragvi, kjer sva ga tudi zacela.

Jiquillo in Padre Ramos

Dve mali vasici ob Pacifiku, kjer se zdi da se je cas ustavil pred 50 leti. Tu so le s slamo krite hise, postavljene na mivki, ljudje pa spijo s kurami in prasici. Edini zasluzek so ribe, saj turizma tu ni. Zdravstveni dom je s slamo krita hiska, zraven pa polno umazanije. Spoznala sva kar nekaj prijaznih domacinov in si od enega sposodila motor ter prevozila vse makadamske ceste okoli vasi.

Corinto

Pristanisko mesto, ki zazivi vsakih deset dni, ko se tu ustavi velika luksuzna ladja z Americani. Tisti dan se mestni park spremeni v trznico s kramarijo in cene vseh stvari so v dolarjih. Hitro so spoznali, da nisva ena izmed njih, saj sva jim za vsako stvar razlozila, da je tu Nikaragva in se placuje s cordobami, tako vse stane pol manj. Spiva v enem redkih prenocisc ''pri stari'', kjer sva verjetno edina poleg njene sluzkinje prestopila kuhinjo in si pripravila jastoge, medtem ko je ona to nervozno spremljala. Mislim da sva bila prva in zadnja v njeni kuhinji.

Chinandega

Neturisticno mesto, znano po pridelavi bombaza in sladkornega trsa. V mestu je vec registriranih triciklov kot taxijev, s katerimi ubogi vozniki pri 35 stopinjah, poganjajo pedala v ritmu glasbe in prevazajo vse kar je mozno nalozit.

Masaya

To zanimivo mesto je najbolj znano po artesaniji in izdelovanju visecih mrez. Glavno dogajanje poteka v parku, kjer sva dozivela posebno praznovanje treh kraljev z godbo, sprevodom in velikim ognjmetom. Zanimiva je tudi stara trznica, saj je obdana z obzidjem. Nekaj km stran je Nacionalni park Masaya, kjer sva po 6 km hoje prisla na vrh in imela lep razgled na 5 kraterjev in jezero. Ogledala sva si se eno bliznje jezero Lago de Apoyo, ki je nastalo v kraterju vulkana, obdano z hribcki in nekaj prebivalci ob jezeru.Masaya je lepa in zanimiva, zato sva se vedno v Nikaragvi in si greva pogledat se provinco Chinandego.

Corn island

Na Corn island je mozno priti po kopnem z busom do Rame, nato z colnom do Bluefieldsa in nato s staro zarjavelo barko na Big Corn island . Po pogovoru z drugimi sem izvedel, da moras imeti sreco in veliko zivcov, ce v 10 urah voznje sploh ujames barko in po 15 urah in vec prides na cilj. Midva sva zato izbrala boljso in drazjo pot in si kupila povratno karto Managua-Big Corn island. Po pristanku pa se na 30 min adrenalinsko voznjo na najin cilj - mali koruzni otok. Ta 2 km otocek, sredi karibov s cudovitimi plazami, polnih palm in turkiznim morjem je raj za potapljanje in ljubitelje jastogov in ostalih morskih dobrot. Na otoku ni cest in prevozno sredstvo so bose noge in ''sajtrga'' za prevoz razlicnih stvari

Tukaj sva v kabanji 10 m od morja, ob jastogih, vinu in ostalih lokalnih dobrotah prezivela novoletni dopust.

Granada

Na busu San Jorge-Granada je pobiralec kart v naju videl dva naivna gringota in nama racunal dvakratno ceno. Po daljsem pregovarjanju nama je vrnil cetrtino denarja. Ampak to se ni bilo pol cene karte, zato sem mu iz glave snel kapo on me je pa samo debelo gledal. Vsi na avtobusu so se mu smejali in mislim da je spoznal, da se s Slovencki ni za igrat:)... kapa pa je razveselila prvega reveza na cest

Granada -500 let staro mesto z lepo urejenimi katedralami in hisami je polna turistov. Na obrobju mesta je pes cona s plazo ob jezeru. Samo mesto nima posebne atmosfere in nocno zivljenje se hitro zakljuci.

Zdaj pa tudi midva greva na zasluzen dopust:). Jutri letiva iz Managve na rajski Corn island.

Isla de Ometepe

Isla de Ometepe je otok, ki lezi sredi 10. najvecjega jezera na svetu-Lago de Nikaragva in meri skoraj toliko kot pol Slovenije. Na otoku sta dva vulkana, ki sta tudi otok ustvarila. Iz mesta San Jorge sva vzela staro barko, nalozeno z lokalci in vso njihovo kramo in prispela v najvecje mesto na otoku Moyogalpa. Ker so prazniki sva prisla na najvecji dogodek v letu-bikoborbe, kjer sva z prijaznimi lokalci preziveli super vecer. Na otoku vecinoma ni avtov, zato pa imajo vsak kaksnega konja, ki ga krtacijo in perejo ob jezeru in se nato pokazejo pred drugimi. Naslednji dan sva v upanju, da prideva na drugo stran otoka (30km) izkazalo da sva rabila kar 6 ur. Vmes sva ze konja kupovala in izvedel a, da ga dobiva ze za 110$. No saj bus pride vsake nekaj ur ampak takrat je tako nabasan lokalcov in na njem od zivali, cementa, ceglov, koles...

Na bozicni dan sva se odpravila na slap San Ramon, ki izvira iz vulkana in je tudi edina pitna voda na otoku. Kar dobro sva se nahodila, da sva prisla do tega 80m slapa, kjer sva se pod njim prijetno ohladila. Zadnji dan sva od lokalca rentala rdeco strelo-kitajca. Prevozila sva cel otok in si ogledala vse rance in se kopala v termalnem vrelcu-Oho de agua.

San Juan del Sur

2o km iz mesta Rivas sva se po cesti - njivi pripeljala do najbolj turisticnega manjsega mesta na pacifiski strani. Tu se zadnja leta na veliko prseljujejo tujci, ter si gradijo luksuzne vile z razgledom na lepe plaze. To vse ima vpliv na visje cene prenocisc in prevoza kot drugje v Nikaragvi. V okolici je vec pescenih plaz z visokimi valovi, ki privabljajo srfarje. Od lokalnih ribicev si kupujeva poceni morsko hrano in cediva sline Marti-lastnici Guest housa. Ponoci pa hodiva na boksarske tekme, kjer se pijani lokalci med seboj dokazujejo ''ko je naj jaci u selu'' medtem ko je oborozeni varnostnik trgovine sodnik s piscalko.

Z lepimi spomini zapuscava plaze in greva v vecje mesto, da obcutiva Bozic.

Samo vera in utrganost jih resuje:)

Ze veckrat sva ne avtobusih dozivela ljudi, ki drugim prodajajo vero za kaksen kovanec in zastonj prevoz ter drugih ljudi, ki poskusajo z ''utrganostjo'' kaj zasluziti.(vec v filmckih).

Playa Poneloya

Poneloya je majhna vasica s lepo pacifisko plazo. Toplo morje in ogromni valovi je raj za srfanje ampak zaenkrat se turizem se ni razvil, saj sva srecala samo tri turiste. Lokalci se prezivljajo samo od ribolova. Ob morju so kao restavracije-zbite hiske iz raznih desk in pokrite s slamo, zarjavelo plocevino. Tu sva poizkusila ceviche z skampi in skoljkami in ribe s prilogo za 5 eur oba. Te morske dobrote sva zalila z najbolj znano nikarasko pivo Toña in Victoria.

Leon

Nikaragva je najvecja drzava Centralne Amerike, ki se se vedno postavlja na noge zaradi vojne, ki je trajala 1980-90. Ceste so luknjaste in avtobusi uniceni, tako da za 20km potrebujes vec kot uro, zraven te pa tako pretrese, da te pomiri samo najbolj znan in popularen rum Flor de Caña.

Ceste so polne konjskih vpreg, za krajse razdalje se ljudje prevazajo na kamionih.

Leon-mesto cerkva z najvecjo katedralo v Centralni Ameriki je polno dogajanja. Ulice so polne prodajalcev, ki vsak po svoje poizkusa zasluziti kaksno kordobo. Mesto obdaja 10 nedelujocih vulkanov najbolj znan za turiste pa je Cerro Negro, po katerem lahko bordas v krater vulkana... no to bova tudi probala!