Tilcara

Purmamarca

Salta

Ampimpa

Quebrada el Remate

Amaicha del Valle

Tafi del Valle

Tucuman

Buenos Aires

Buenos Aires

Ob polnoči sva priletela v ogromni Buenos Aires in se odpeljala do prijatelja Martina, ki zivi 20 km iz centra v predelu Lanus. Tam naju je ze cakal asado, hladno pivo in dobra druzba.

Buenos Aires je kulturna prestolnica Latinske Amerike, zabave ter nocnega zivljenja. Pogledala sva si predele San Telma, La Boco, slavno pokopališče Recoleta, Plaza de Mayo ter druge.

Seveda sva obiskala tudi nogomentno tekmo med ekipama Lanus in Banfield in bila v centru navijačev in norega vzdusja. Argentinci zivijo za nogomet, asado (roštilj) in tudi za karneval, zato sva si ga pogledala v mestecu Gualeguaychu, kjer je najslavnejsi v drzavi. Povezala sva se tudi z slovensko druzino Podržaj, ki so nama mesto še bolj približali, pokazali slovenski dom ter peljali v mestece Tigre, ki je popularna turisticna točka ob vikendih.

Hitro so minili dnevi in spet sem sam pot nadaljeval z trajektom čez ogromno reko Rio de la Plata do urugvajskega mesta Colonia del Sacramento.

Ushuaia

Zjutraj sva prispela do mesta Rio Gallegos in spet naju je čakala celodnevna voznja do najuznejsega mesta na svetu. Preckali smo Magellanov preliv in prispeli na Ognjeno zemljo, ki je polovica v lasti Čilencev. Prestopili smo mejo in se 200 km vozili po makadamski cesti, nato pa spet nazaj na ozemlje Argentine. Ves cas nas je spremljala prazna pokrajina le kaksne osamljene hise in pasniki. Zvecer smo prispeli v mesto na koncu sveta, ki lezi med gorami in oceanom.

Naslednji dan sva se zbudila v jasno jutro in se takoj odpravila na ledenik Martial odkoder so bili nori razgledi na mesto in kanal Beagle. Tudi druge dni sva imela sreco z vremenom tako da je bil obisk nacionalnega parka Tierra del Fuego nekaj posebnega. Hoja ob morju in jezerih ter opazovanje drugacnega rastja in zivali so posebnost tega dela sveta.

V mestu sva se tudi pozanimala za 11 dnevno plovbo proti Antarktiki, ki last minute prodajajo za 3500 usd a zal nimava casa, saj naju ze caka avijon proti glavnem mestu.

El Calafate

Calafate je eno najbolj turisticnih mestec v drzavi. Pred 10 leti se je z odprtjem letalisca turizem še povecal in tudi vedno več ljudi se preseljuje sem. Glavna ulica ponuja vse mogoče in cene so dražje kot pri nas. A za mnoge turiste denar ni ovira, saj se 80 km od tu nahaja ena najvecjih atrakcij v Argentini. Pogledala sva si sloviti ledenik Perito Moreno, ga opazovala z ladjice in tudi iz mnogih urejenih razgledov. Res je neverjeten obcutek kot imaš pred seboj 60 metrov visoko ledeno steno. Ledenik ves cas poka in zanimivo je opazovanje lomljenja ogromnih ledenih kosov, ki padajo v jezero Argentino.

Nepozaben dan sva zalila skupaj z Japoncem Tako in se sredi noči spet usedla na avtobus proti mestu Rio Gallegos.

El Chalten

Vzela sva avtobus coche cama (postelja) in cakalo naju je 26 ur voznje do El Calafateja. Vedno bolj smo se pomikali juzno vec je bilo praznine. Vozili smo se mimo mnogih crpalisc nafte in do vecera prispeli do obmorskega mesta Comodoro Rivadavia. Od tu pa se celo noc do mesta Rio Gallegos, kjer smo zjutraj zamenjali bus do El Calafateja. V mestecu sva prezivela le nekaj ur in se odlocila, da se še isti dan premakneva v vasico El Chalten, ki lezi v blizini jezera Viedma.

Zjutraj sva se zbudila v jasno jutro in podala sva se proti nacionalnem parku Los Glaciares. Ustavljala sva se ob vecih jezerih in razglednih tockah in imela nore poglede na na verigo hribov Fitz Roya. Popoldne se je pooblacilo a sva se vseeno povzpela do Lagune de los Tres. Vrnila sva se nazaj in nasla koco za plezalce. Odprla sva slavni Fernet in si odpocila po naporni hoji. Mimo sta prisla tudi makedonski par in skupaj smo nazdravili na bivso Jugo, na prvo srecanje turistov iz te drzave in na njen uspeh. Ona je nekaj dni nazaj kot prva Makedonka stala na vrhu Aconcague.

Prespala sva v kampu in se zjutraj odpravila proti gori Cerro Torre. Bilo je oblacno in zacelo je rositi, tako da sva se z drugimi pohodniki vrnila nazaj v vas. Mnogo turistov je zaman cakalo v vasici, saj je bila napovedan dez za naslednje tri dni. Lokalci so nas tolazili, da to je Patagonija jezni turisti, ki so se prestavlali po sobah in barih pa so rekli, da je to Puta-gonija:)

El Bolson

Zjutraj sva se na postaji v Barilocheju dobila z Mihom in kupila karte proti El Bolsonu.

Dobri dve uri in ze sva bila v malem hipijevskem mestecu na severu Patagonije.

Bolson je znan kot center artesanije, pridelovanja sadja in po pivovarnah. Takoj sva morala to poizkusiti se posebej pivo z okusom cilija ter z okusi razlicnih vrst sadja. Mimo sta prisla spet kolega Argentinca in skupaj smo morali nazdraviti ponovnem srecanju. Povabila sta naju zraven in odpravili smo se po okolici tega zelenega mesteca. Pogledali smo si reko Azul, slap in hribcek, kjer je znana tocka Cabeza del Indio odkoder je najlepsi razgled na dolino.

Naslednji dan sva na hitro preletela popularno in drago trznico artesanije in se odpravila na maratonsko voznjo v osrcje Patagonije.

Bariloche

Bariloche je najbolj turisticno mesto v Argentini. Lezi ob jezeru Nahuel Huapi in tudi nacionalni park se tako imenuje. Mesto obdajajo visoki hribi, jezera in gozdovi, tako da sem se pocutil kot v Sloveniji. Ponujajo vse vrste aktivnosti, ki pa zaradi mnogih domacih in tujih turistov niso poceni. Pozimi zapade veliko snega in sem prihajajo smucarji iz celega sveta.

V centru mesta je velika turisticna ponudba predvsem restavracij z ogromnimi zrezki in cokoladnice, ki so znane po vsej drzavi.

Naredil sem popularen trek Circuito Chico, kjer sem hodil med mnogimi jezeri, samotnimi zalivi s pogledi na gore in divjo pokrajino. Popoldne sem spoznal argentinski par in skupaj smo z avtom odkrivali se bolj odmaknjene kraje, si kuhale mate in uzivali v soncnem dnevu.

Pogledali smo si tudi Colonia Suica, ki je prva naseljena od Svicarjev. Vse hise so lesene in lepo urejene v gorskem stilu.

Izkoristili smo dolg poletni dan in dostavila sta me nazaj v center mesta. Naslednje dni sem prezivel po mestu in drugih plazah, spoznal Hrvata, ki potujeta z motorjem od Ushuaije do Aljaske in cakal, da pride juznoafriski prijatelj iz Ljubljane.

Mendoza

Mendoza je poznana kot ena najvecjih vinskih pokrajin in slavni Malbec je ponesel ime po vsem svetu. Pod visokimi Andi se razprostirajo kilometri trt in vinskih kleti, ki jim pravijo bodege.

Dneve sem prezivljal s ponosnimi in zavednimi Slovenci, ki tukaj zivijo ze vec kot 60 let. Zelo lepo ohranjajo naso kulturo, se zbirajo ob nedeljskih masah in pevskih vajah ter prirejajo igre in proslave za praznike. Pokazali so mi slovenski dom in park, ki je urejen s nasimi motivi in me tudi peljali po najbolj poznanih tockah mesta in okolice. Pogledali smo si tudi kleti, ki pa jih je vedno vec v lasti tujcev. Vecinoma Francozi in tudi drugi kupujejo ogromne povrsine, urejajo in nasajo nove trte. Pridelujejo na miljone litrov vina ter ga izvazajo po vsem svetu. V Mendozi je tudi veliko Bolivijcev, ki pridelujejo sadje in zelenjavo in za majhnen denar delajo v vinogradih. Zanimivo pa je, da vec kot vina pridelajo cesna, ki ga izvazajo v Brazilijo.

Po domaci hrani in dobrem vinu sem zapustil Mendozo in se odpeljal proti goram in znanim smuciscem. Eno od njih je tudi Penitentes, kjer stoji slovenska planinska koca. Imel sem tudi razgled na najvisji vrh Amerike- Aconcagvo 6962m, nato pa sem ze pripravljal dokumente na cilenskem mejnem prehodu Las Cuevas.

Cordoba

Dolga voznja na sicer udobnem busu je trajala 19 ur in po 1200km sem prispel v drugo najvecje argentinsko mesto.

Cordoba je studentsko mesto, mesto cerkva, muzejev in nocnega zivljenja. Po starem delu je ogromno sladolednic, picerij in pekarn, ki pecejo tudi slavne empanade. Vse to so sem prinesli Italijani , ki jih je v Argentini priseljenih najvec. Po cestah vozijo vecinoma stari muzejski avtomobili, ki si jih lahko videl pri nas pred mnogimi leti. Ne dajo veliko na "pleh"zato pa ne sparajo drugod sploh po restavracijah in barih, ki so podnevi in ponoci vedno polni. Cene so zaradi sibkega dolarja cenejse kot pri nas, cene prenocisc pa so se zadnjih petih letih podvojile.

Na glavnem trgu San Martin vsako soboto prirejajo plese tanga, raznorazni umetniki po ulicah poizkusajo zasluziti kaksen peso, drugi pa vse vikende na pes coni prodajajo razno kramo.

Ce se hoces odmaknit od mestnega vrveza je dobra izbira park Santimento ali kaksno odmaknjeno mestece. Odlocil sem se, da si pogledam popularno vasico La Cumbre, ki je dve uri odmaknjena iz mesta. Tam ponujajo skoke s padalom, jahanje konj., kolesarjenje... ali samo hoja po zanimivi pokrajini.

Po vikendu v Cordobi me spet caka nocna voznja in pricakovanje po srecanju z nasimi Slovenci v Argentini.

Tilcara

Salta

Cafayate