El Polvenir - Isla Nalunega

4.februarja sva letela na otocek El Polvenir, enega izmed otockov, ki imajo letalisce( nekaj metrov spokanega betona) in na njem stoji le nekaj zmahanih sob. Vsi turisti si ponavadi rezervirajo sobo z obroki (od 35$ na osebo naprej) saj ni restavracij in barov. V nekaj minutah sva ostala sama, saj so vsi colni ze odpeljali. Zato sva s kanujem iz otoka na otok iskala sobo pri domacinih. Nasla sva jo na otoku Nalunega, kjer nama je indijanka oddala svojo sobo ( 5$ po osebi) ona pa je spala v viseci mrezi. Njena druzina naju je sprejela za svoja, nama kuhala in tako sva dozivela pravo zivljenje indijancev Kuna Yala.

Na ture po drugih otokih sva hodila preko sosednjega otoka Ukuptupu, kjer sva z Čilenci snemala dokumentarni film, ki si ga lahko aprila ogledate na čilenski televiziji.

San Blas - provinca Kuna Yala

Arhipelago San Blas sestavlja 365 otockov, med katerimi je 52 poseljenih z indijanci Kuna Yala. V provinci Kuna Yala zivi okoli 40 tisoč, ki so se leta 1925 osamosvojili od Paname, zato ne placujejo nobenih davkov, imajo svojo zastavo in ekonomijo (kokos in morska hrana).

Zenske nosijo tradicionalno obleko, ki jo imajo na sebi tudi med umivanjem. Zivijo v bambusovih s slamo kritih hiskah, ''kopalnica'' pa je na lesenih pomolih direktno v morje. Prevozno sredstvo so leseni kanuji z obvezno opremo - posoda za zlivanje vode, ker vsak pusca.
Kuna Yala imajo posebno kulturo in obicaje. Ko ima deklica 5 let ji obrijejo glavo, pri 13 letih ponovno in nato se dogaja velika festa, kjer se vsi do kome napijejo koruznega zganja, kadijo cigarete, plesejo ob ognju... Imela sva sreco in to videla, saj se ponavadi zgodi 2-3 letno.

Panama karneval

Pet dnevni karneval se odvija na glavni tropasovnici in vsak dan privabi na tisoce ljudi. Na ulici se vsak dan dogaja sprevod (zenske oblece v Brazilskem slogu), glasba na vecih odrih(panamski regi), stojnice, igre...Varnost karnevala je pod strogim nadzorom vojske policije in mornarice, saj pregledajo vsakega pred vhodom na prizorisce. Tudi midva sva na poti domov imela opravka z njimi, saj nisva imela pri sebi nobenega dokumenta. Po daljsem pregovarjanju, da ne greva na policijsko postajo so naju peljali samo do hotela, pogledali potni list in tako sva se lahko zlila v posteljo.

Panamski kanal

Panamski prekop je bil odprt 15. avgusta 1914, meri 82km in povezuje karibsko in pacifisko morje. Z njegovo izgradnjo se plovba skrajsa za 14 dni, cene za prehod cez kanal znasa okoli 60 tisoč dolarjev, ampak se cenovno se vedno izplaca, saj so prej pluli okoli ameriskega kontinenta. Od leta 1997 je celoten v lasti Paname (prej pod Ameriko), sedaj ga bodo se povecali saj prinasa drzavi najvecji prihodek. Pri kopanju panamskega prekopa, je Panama zgradila tri umetne otoke, ki jih povezuje cesta ''Causeway''.

Colon

Pristanisko mesto na karibski strani Paname, ki izgleda kot crnski geto s podrtimi stavbami, umazanimi ulicami in vsiljivimi domorodci. V Colonu je edina brezcarinska cona, kjer se lahko najceneje kupi najnovejse modele elektronike, tekstila, obutve... in tudi midva se nisva mogla upreti nakupovanju.

Na poti nazaj sva bila udelezena v prometni nesreci. Promet na glavni cesti med Colonom in Panama city-jem se je ustavil za vec ur, a nama je se pravi cas uspelo skociti na delavski kamion in se na kasonu pripeljati v mesto.

Panama city

...je najbolj moderno mesto v Centralni Ameriki z visokimi stolpnicami, nakupovalnimi centri, kazinoji... in tu lahko ostanes dalj casa, saj vedno najdes nekaj novega. Tudi midva sva v vecih kazinojih preizkusala sreco, ki kot ponavadi ni bila na najini strani a ker je pijaca brezplacna sva nadoknadila izgubljene dolarje.

Casco Viejo- stari del mesta pa je s svojimi kolonialnimi stavbami, muzeji, teatrom in parki eden zanimivejsih predelov Panama city-ja.

Boquete

Bouqete lezijo na 1200n.m, kjer je prava klima za gojenje sadja, zelenjave in kave za katero pravijo, da je najboljsa na svetu. Tu zivijo tudi indijaci Ngobe-Bugle, kjer zenske nosijo svojevrstne obleke. V vasici Caldera sva se grela v naravnih termah do katerih sva hodila 45 min in se namakala v 42 stopinjski vodi, zraven pa se hladila v istoimenski reki, ki tece mimo. Zvecer sva se zgubila v barih-skladiscih z gajbami piva in stotimi lokalci in dvema pijanima indijankama, kjer po parih pivih (pivo 0.5$) moski plesejo med seboj in gledajo v ekran s pornografijo. Zadnji dan sva se ustavila v drugem najvecjem mestu David in sla na pacifisko plazo La Barqueta. Tam poleg lokalne gostilne stoji luksuzen hotel, kjer sva se na sverc kopala v bazenih. Ob cakanju na bus, ki ga ni bilo, spoznala prijazno druscino, s katero sva pila in jedla ter nato dobila prevoz do avtobusne postaje, kjer naju je cakal nocni bus proti Panama city.

Bocas del Toro

Mejni prehod Kostarika-Panama povezuje star zelezniski most, po katerem vozijo kamijoni in se na tesno srecujejo s pesci. 30 km od meje lezi laguna Chiriqui, ki sestavlja 6 vecjih poseljenih otokov in veliko manjsih. Najbolj turisticen med njimi je Isla Colon, z glavnim mestom Bocas del Toro. Tu zivijo vecinoma crnci, ki se na razlicne nacine prezivljajo od turistov. Tako na ulicah in pred lokali vsak vecer grupa ljudi plese in igra na doma narejene instrumente, karibsko glasbo. S taxi colni se vozis po otokih iz lokala v lokal in pijes pivo za 1 euro, ko je happy hour pa dobis dva.

Najlepsa plaza na otoku je Boca del Drago, polna palm in pescenih zalivov. Sla sva na turo po otokih, videla veliko delfinov, lokalov na samotnih otocnih in snorkljala na koralnem grebenu. Za konec pa plaza Red Frog, cudovita a zal prevec polna turistov.