Grand Baie

Ce je juzni del otoka najbolj bogat z naravo in zato pravi Mauricius, potem je sever znan kot nabolj turisticni del otoka. Grand Baie je zaliv, kjer je vse. Agencije, ki ponujajo vse vrste izletov, najboljse restavracije, soping in ogromno klubov ter casinojev. Poskrbljeno je za vsakega in za vsak zep.

Plaza v velikem zalivu ni tako privlacna, saj je polna colnov, zato pa so plaze v bliznih vaseh toliko bolj lepe. Do nekaterih je prijeten sprehod ob obali, druge pa obisces z dobrimi javnimi prevozi. Najlepse med njimi so Trou aux Biches, Pereybere, Mon Choisy in druge.
Tu sva res dala mozgane na off in vsak dan polezavala in jedla. Naredila sva si zalogo za naslednjo drzavo.

Zadnji dan pa sva spet prezivela tam, kjer sva zacela. V Mahebourgu sva spet obiskala najine stojnice z rotiji, se zadnjic spila popularno pivo Phoenix, jutri pa letiva na 4. najvecji otok na svetu.

Z motorjem po otoku

Najboljsa in najcenejsa opcija videti otok je rentanje motorja. Tudi sicer si veliko turistov vzame avto, saj so ceste urejene in dobro oznacene.

Ustavljala sva se v vaseh, si ogledala gricke sednih barv v Chamarelu, nekaj slapov, predvsem pa so naju zanimale plaze. Te so najlepse na polotoku Le Morne, kjer je tudi raj za kajtanje in srfanje, ter Belle Mare in plaze na severu. Cudovit je otok Cerfs, ki je najbolj popularen dnevni izlet. Zapeljala sva se tudi v glavno mesto Port Louis. Sprehodila sva se po prepolnih ulicah, sla v China Town ter obiskala market, nato pa mesto hitro zapustila, saj v njem vlada pravi kaos.

Sicer pa je otok zelen in posejan z nasadi sladkornega trsa, ki ga poleg caja in tobaka pridelajo in izvazajo najvec.V vecjih mestih in turisticnih krajih so veliki nakupovalni centri, kjer se dobi vse, cene pa so podobne kot pri nas.

Mauricius je znan kot drag turisticni otok, kar pa ravno ne drzi. Prenocisc je toliko, da kadarkoli prides lahko dobis sobo za ugodno ceno. Je varen in razvit in poleg francoscine vsi govorijo anglesko.
Z motorjem sva obkrozila otok, naredila preko 400km in se odlocila, da zadnji teden preziviva na severu.

Flic en Flac

Flic en Flac je eden mnogih turisticnih krajev, ki pa je zaradi prevelike pozidanosti izgubil svoj car. Ogromno je sob, hotelov in apartmajev, ki se vedno rastejo en cez drugega.

Najela sva nov apartma s tremi klimatiziranimi spalnicami, ter zanj placala le 900 rupijev, kar je 22 evrov. Bila sva v cistem centru s plazo cez cesto.
Zaradi koralnega grebena, ki je blizu obale so nekateri deli plaze polni koral. Sicer pa je plaza lepa in v tem delu otoka najmanj vetrovna. Tu so tudi najboljsi potapljaski spoti, cene pa nizje kot na potapljanjih prej.
Na otoku je najboljsa ''firma'' ministrstvo za turizem, ki zaposluje ogromno ljudi. Delavci vsakodnevno pometajo parke, grabijo plaze in skrbijo za cistoco. Na vsaki plazi so brezplacni wc-ji in ponekod tudi zari. Dovoljeno je kampiranje, zato veliko lokalcev vikende prezivi na plazi.

Po stirih dneh lezanja in spremljanju nogometa sva vzela motor ter se odpravila naokoli.

Mahebourg

Iz hladne in zurerske JA sva priletela na otocek sredi indijskega oceana. Ob prihodu od vsakega turista zahtevajo iztopno karto in podatke hotela, kar vzame veliko casa. Sledilo je pregovarjanje s taxisti saj so cene visoke, midva pa edina z ruzakom. Odpeljala sva se do najblizjega mesta.

Mahebourg je malo neturisticno mesto, kjer ljudje se zivijo pristno otosko zivljenje. Ob ponedeljkih se odvija najvecji market na otoku in privabi turiste iz celega otoka.
V Mahebourgu ni lepih plaz in dodatno jih smetijo Indijci, ki vanj mecejo darove in morje castijo ter mu pravijo "sea Ganga". Le 5km stran pa je Blue Bay, kjer so plaze cudovite, bliznji otocek Kokos pa eden najlepsih na otoku.
Edini avtohtoni prebivalec otoka je raca dodo, danes pa otok naseljuje 70% Indijcev ter africani, Kitajci, Francozi... Veliko je tudi kristjanov in muslimanov zato je zanimivo, da na tako majhnem otoku zivi toliko razlicnih ver in kultur. Med seboj nimajo komfliktov, saj se zavedajo, da je to pomembno za turizem.
Vsepovsod so hindujski templji in prevladuje indijska hrana. Na vozovih prevazajo pekoce ocvrtke, juhe ter roti in capate v katere zavijajo razlicne omake in nadeve.Veliko je slascicaren s tipicnimi sladkimi dobrotami, v lokalnih restavracijah pa se vecinoma dobi le riz ali nudli.

V mestu sva tudi videla kako posebna sluzba pobira potepuske pse, zato se morava premakniti naprej, saj sva tudi midva ze dolgo brezdomca.