Vatican

Vatikan je najmanjša neodvisna drzava na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, obkrožena z mestom Rim. Vatikan je dom papeža in predstavlja ozemlje svetega sedeža, osrednje oblasti Rimskokatoliške cerkve. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere.

Pogledala sva si trg in baziliko sv. Petra v kateri so muzeji z zbirkami umetnin najslavnejsih umetnikov. Zanimiva je Sikstinska kapela in obisk grobnic v baziliki Sv. Petra, kjer so pokopani papeži in tudi zadnji Janez Pavel II je tu pokopan.

Počasi zapušcava Rim in se z nočnim vlakom odpravljava proti Trstu. Od tu pa čez mejo v Koper in spet na vlak proti Ljubljani. Prispela sva po skoraj 14 mesecih točno pet minut čez peto popoldne v petek 19. decembra 2008.

Roma

Rim je glavno mesto Italije in eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto, razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih.

Pogledala sva si največje znamenitosti Rima kot so Kolosej, Španske stopnice, Fontana di Trevi, Piazza Navona, Panteon, grad Sant' Angelo in enega najstarejših delov Rima Forum Romanum, ki so ga začeli urejati že Etruščani v 7. stoletju pred našim štetjem.

Adelaide - Melbourne - Bangkok

Vse se enkrat konca in tudi najino sansko leto gre pocasi h koncu...

Poslovila sva se od Gabrskovih in po srecnem naklucju 10 ur leta prezivela v busines classu. Ob dobri kaplici, odlicni hrani ter prvic v udobnih usnjenih sedezih pristala na Bangkok-skem letaliscu. Tu se sedaj razvajava pri prijateljicah s spretnimi prsti, uzivava dobro tajsko hrano, zapravljava se zadnji drobiz in se pripravljava na mrzlo Evropo.

A predno prideva v naso malo dezelico ... letiva v mesto, kamor vodijo vse poti...

Izleti z Mauricem

Veliko casa za naju si je vzel tudi Mauric. Trudil se je najti stvari, ki bi naju zanimale in ki niso poznane pri nas. Odpeljal naju je na avtomobilske dirke na konjskih in pasjih dirkah pa smo tudi stavili in bili pravi hazarderji , kot so po dusi Avstralci. Sli smo v pube z zivo glasbo, se vozili naokrog in se ob vseh dogodkih zabavali. Na zadnji izlet pa je z nami odsel tudi Stefi, kjer smo si ogledali majhno mestece Hanhdorf, ki je samo po sebi muzej. Upava in zeliva, da se kmalu spet vidimo.

Izleti z agencijo Gabrsek

S "turistično agencijo Gabrsek" smo si ogledali velik del okolice Adelaida.

- SV od Adelaida lezi Barossa Valley, kjer proizvedejo največ vina v Južni Avstraliji. Vozili smo se med vinogradi in si pogledali vinske kleti.
- Victor Harbour je 80 km oddaljen od Adelaida in je popularna poletna destinacija. Njegova posebnost je otok Granit, ki je povezan z mostom po katerem konj vleče tramvaj. Obhodili smo otok ter iskali tu zivece majhne pingvine, ki pa se prikazejo zal raje ponoci.
- hribi, ki se dvigajo nad Adelaidem ponujajo razgledno tocko iz Mt. Lofty-ja, slap Gully, botanicni vrt ter zivalski vrt Cleland. Tu sva bozala koale, drazila kenguruje in emuje in spoznavala avstralske zivali kot so wombat, tasmanski hudič in druge. Za zakljucek te poti smo kupili se zaboj cesenj saj so ti kraji znani po pridelavi sadja in zelenjave.

Prevozili smo veliko kilometrov, spoznavali zanimive kraje in skupaj preziveli nepozabne trenutke. Hvala da ste se trudili in nama priblizali Avstralijo.

Adelaide & Glenelg

Adelaide je glavno mesto province Južna Avstralija in je najbolj sušno območje na tem najbolj suhem kontinentu.

Center mesta nima večjih posebnosti, prijetna je cona s trgovinami ter sprehajalna pot ob reki Torrens. Veliko bolj priljubljeno je obmorsko mestece Glenelg kamor vozi tudi znameniti tramvaj.
Je popularna turistična točka s plažami, hoteli in restavracijami.

Le malo stran od tu sva stanovala tudi midva, zato sva se večkrat vračala.

Fremantle

Ko sva prvic obiskala Fremantle je bil tam festival, zato sva se pridruzila domacinom, si kupila vino in kozarcke, ter na travi uzivala ob dobri glasbi. Mesto nama je bilo takoj vsec in ko sva vrnila ''Karlo'' v garazo, sva se odlocila, da zadnje dni preziviva tu.
Fremantle je obmorsko mesto z najvecjim pristaniscem v zahodni Avstraliji. Je mesto zabave in druzabnega zivljenja, ki je se posebno zivahno ob vikendih, ko je tu trznica z razlicnimi stvarmi.

Najvecja zanimivost pa je star zapor. Ta je bil odprt leta 1854 in je deloval vse do leta 1991, ko je bilo v njem okoli 1000 zapornikov. Zanimivo je to, da je bil sistem ves cas podoben, saj so vsa leta "srali" v skafe, ker kanalizacije ni bilo. Se do 30 let nazaj pa je tu veljala smrtna kazen in tiste, ki so to zasluzili so obesili.

Midva pa se zdaj po vec kot letu dni "vandranja" odpravljava k nasim avstralskim slovencem v Adelaide, kjer bova odlozila ruzak, se navajala na slovensko hrano in koncno rekla "eno po domace".

S ''Karlo'' po zahodni Avstraliji II

Lepo soncno vreme naju je spremljalo tudi juzno od Pertha. Narava se spremeni v bolj zeleno, mest je vec in razdalje so krajse. Zanimivo je mesto Bunbury z lepim starim delom, Busselton z znanim 2 km lesenim pomolom in eden najlepsih je Margaret River. Kraj je poznan po stevilnih vinogradih, srfarskih plazah, jamah ... Ogledala sva si Lake cave - jamo z jezerom, ki jo s svetlobnimi efekti naredijo se bolj zanimivo.

Vsak dan sva si pripravljala vecerjo na posebnih urejenih prostorih za piknik, kjer lahko brezplacno uporabljas zar. Vse je lepo urejeno, z mizami, wc-ji ter kosi in to na vsakem manjsem ali vecjem kraju po vsej Avstraliji.
Posebni pa so tudi soncni zahodi, ki so ob kozarcu crnega izgledali se lepsi...tudi nebo polno zvezd se zdi, da je blizje kot drugod po svetu...

S ''Karlo'' sva prevozila 2500km in tako dobila obcutek, kako ogromna je Avstralija, saj sva videla le delcek te ogromne drzave. Ja, bilo je nepozabno in svobodno!

S ''Karlo" po zahodni Avstraliji

Najprej sva se odpravila severno od Pertha, da bi videla pravo Avstralijo. Ko se koncajo mesta, se zacnejo neskoncne ceste, pokrajina s suhim rastjem, nizkim grmicevjem in na stotine kilometrov praznine.
Na poti sva se ustavljala v manjsih podezeljskih vasicah, s starimi stavbami in kaksno zanimivo cerkvico. Obmorski kraji s cudovitimi plazami, so tu verjetno najlepsi na kontinentu in se posebno vsec nama je bilo v Lancelinu in Port Denisonu. Kilometri belih plaz, turkizno morje, osamljeni zalivi... kraji, kjer si lahko cisto sam, le morje, nebo in ti.
Po prevozenih 500 km pa sva prispela v "civilizacijo", v vecje mesto Geraldton, kjer sva si nakupila hrane, se sprehodila po mestu in si ogledala najslavnejsi vojni memorial. Od tu pa naprej do Kalbarrija, ki je eden najbolj popularnih turisticnih destinacij. Tu se razprostira nacionalni park, z rdecimi skalami, prepadnimi stenami, razgledi in skalami raznih oblik, ki jih je skozi leta cudezno ustvaril ocean.
Ustavila sva se se v nacionalnem parku Pinnacles, kjer se z avtom vozis med kamnitimi stozci, ki so zrasli sredi puscave in so visoki vse do 4 metrov.

Na poti nikoli nisva bila sama. Srecala sva kuscarje, ki so preckali cesto, kenguruje, ki so naju gledali iz psenice ali stali ob cesti in druge zivali. Je pa res, da vidis kar nekaj kengurujev zbitih ob cesti, saj ko pade mrak in ko se zdani ni pametno voziti. Takrat se pasejo in skacejo pred avtomobilske luci. Se dobro, da se nisva s kaksnim 2 metrskim ''kengicem'' srecala od blizu in si pogledala z oci v oci.

... ja prava Avstralija... suha, pusta... a zanimiva.

Perth

Po stirih urah leta sva pristala v glavnem mestu zahodne Avstralije. Ta najvecja provinca pokriva eno tretino kontinenta in v njej zivi le 2 miljona prebivalcev. Lezi ob Indijskem oceanu in ima okoli 13 tisoc kilometrov vecinoma belih plaz. Dobra klima in moznosti zaposlitve so razlog, da se sem priseljuje vedno vec ljudi. Turistov pa tu ni toliko, kot po ostali Avstraliji, kar je bilo nama se bolj vsec. Mesta so nastala pred vec kot 150 leti z odkritjem zlata, ki ga koplejo se danes. Poleg tega pa so tu se nahajalisca nafte, plina, dragih kamnov in druge rude. Zaradi svoje oddaljenosti od vzhoda je tu zivljenje drazje, kar pa je povezano z visjimi placami, taksami in nama pomembnejsimi visjimi cenami sob, hrane...

Perth velja za eno najlepsih v Avstraliji in res je, da ima nek svoj car. Je cisto, moderno in dobro povezano z transportom in zanimivostmi mesta. Najlepsi predeli his in restavracij so ob reki Swan, po kateri lahko z barko preckas mesto. Ob njej stoji Swan bell - stolp v obliki zvona, iz katerega je razgled na mesto. Ce pa si v kondicijo kot midva, se sprehodis po Kings parku, ki lezi nad mestom in obsega velike povrsine. Tam so urejene poti, vrtovi, stevilni spomeniki in se lepsimi razgledi na vse strani mesta.
Tako..sedaj pa bova vzela najino ''Karlo'' in se z njo podala raziskovat...

Melbourne

Melbourne je mesto, kjer se vedno nekaj dogaja, saj je vec sportnih, umetnostnih in kulturnih prireditev kot kjerkoli drugod po Avstraliji. V centru mesta je teniska arena, kjer vsako leto poteka Australian Open, malo stran v Albert parku prirejajo Formulo 1, na otoku Philip island pa dirke motorjev. Ze vec kot 140 let pa se vsak prvi torek v novembru zgodi Melbourne Cup - najprestiznejsa konjska dirka, ko je v provinci Viktorija (kjer mesto lezi) dela prost dan. Ta dan skoraj vsak Avstralec stavi na svojega konja in na prizorisce privablja vec kot sto tisoc gledalcev. Vsi nataknejo perjalice ter klobuke in zabava traja cel teden, dolgo pozno v noc. Midva sicer nisva stavila, sva si pa dirke ogledala na Federal Square, kjer so jih prenasali na velikem platnu.

V mestu je znan tramvaj, ki je bil tu ze, ko so ga se vlekli konji, danes pa je to najdaljsi tramvajski sistem na svetu. Znotraj centra tako vozi stari tramvaj, ki te brezplacno vodi po znamenitostih centra mesta.Ponos je tudi reka Yarra, ob kateri so sprehajalne poti, parki ter mostovi...lahko pa vzames tudi eno izmed tur, party boat, kajak ali le piknik ob njej. Je tudi eno nastarejsih mest na tej celini, zato so stare stavbe se posebno zanimive in med njimi izstopa Flinder station, ki je v bila in je se danes glavna zelezniska postaja. Melbourne je tudi prestolnica zive glasbe in ulice so polne umetnikov, akrobatov, muzike...

Zanimiv je bil tudi obisk muzeja emigracije, ki prikazuje zgodbe preseljevanja ljudi v boljse zivljenje. Danes v Viktoriji zivi 2700 Slovencev, kar je vec kot v ostalih provincah. Zanimivo je tudi to, da je iz bivse juge tu najvec Makedoncev. Melbourne je multi-kulturno mesto, saj tu govorijo vec kot 100 razlicnih jezikov in ce si zazelis drugacnih okusov je mogoce najti hrano iz 70 razlicnih drzav.

Utrip mesta nama je bil zelo vsec... upava da ga doziviva se kdaj...

Sydney

Avstralija je najmanjsa, najbolj suha in ravna celina na svetu , ki jo je leta 1770 odkril James Cook. Takrat so na njej ziveli le Aboridzini, kasneje (1788) pa so Anglezi sem vozili njihove in Irske kaznjence. Kljub velikosti tu zivi le 20 miljonov ljudi in velika mesta so predvsem ob obali v notranjosti pa neskoncna puscava. Prebivalci so mesanica vseh narodov in ce so se prej najbolj naseljevali evropejci , se danes po vecini naseljujejo azijci. Ze od nekdaj je bila obljubljena dezela, kar je se danes, saj ponuja kvalitetno zivljenje in delo za vsakega, ki ga isce. Zaradi starejsega prebivalstva Avstralija se vedno isce ljudi in zato je zanimivo, da vsaka zenska za novorojenca dobi 7500 avstralskih dolarjev.

Sydney je najstarejse in najvecje mesto z 4 miljoni prebivalstva. Najvecja znamenitost je Opera House, Harbour bridge ter Darling Harbour, kjer so bari, parki ter sprehajalisca ob morju z razgledom na mesto.
Uzivala sva tudi na najbolj popularni mestni plazi Bondi, kjer je raj za srfarje ali le sproscanje oci na brhkih telesih.
Ce pa isces drugacnost, potem je predel King Cross kraj, kjer najdes vse od prostitutk na cesti do sex klubov, norega nocnega zivljenja ter tudi najcenejsih prenocisc.
Sydney je mesto, kjer ti nikoli ni dolgcas, saj vsak dan nekaj dogaja...za oddih pa se vseeno izplaca ogled dve uri oddaljeni Blue Mountains, ki so poleg mestnih znamenitosti posebnost province New South Wales.

Pacific Harbour in nazaj v Nadi

Pacific Harbour postaja kraj adrenalinskih sportov in stevilnih rezortov. Plaze niso nic posebnega a je kraj obdan z zeleno pokrajino, zato se je tu naselilo ogromno tujcev, ki so si postavili razkosne vile. Znan je tudi po golf igriscu, kjer prirejajo tekme svetovnega ranga.

Iz Pacific Harbourja sva potrebovala se tri ure nazaj do Nadija. V mestu je zanimiv obisk trznice in ogled novega hindujskega templa ter prezivljanje casa z lokalci. Sicer pa v mestih ni kaj dosti poceti, saj je glavni turizem na otokih.

Ogledala sva si se bliznje mesto Lautoka, ki je znano po tovarni sladkorja in ruma.

Fidzi je najina najdrazja drzava na potovanju, saj so cene nerazumljivo visoke za to kar dobis. A vendar vreden ogleda, zato ni cudno, da je turistov veliko, predvsem tistih z debelimi denarnicami in cene so temu primerne.

Caqalai island

Caqalai je eden zadjih otockov v lasti Fidzijcev, ki niso tako pohlepni na denar, tako da tu lahko placas na koncu in ne kot drugod, kjer se ne pogovarjajo preden jim ne pokazes denarja.

Ker sva prisla na nedeljo so nam za kosilo pripravili LOVO - hrana zavita v foliji, pokrita z bananinimi listi in zemljo pod katero se ze prej zakuri.
Otok je voden pod vodstvom cerkve in prebivalcev vasice bliznega otoka Moturiki. Obiskala sva to malo vasico, kjer sva bila ''najpomembnesa gosta'' saj so se po masi vsi rokovali z nama. Potem pa so naju povabili v hisko, kjer smo na tleh popili caj in pojedli tipicno sladico.

Caqalai je majhen otocek z lesenimi hiskami, poln palm in ga obhodis v 15-ih minutah. V casu oseke pa gres lahko do cisto majhnega otoka Snake Island, ki je od Caqalaia oddaljen 300metrov. Na otok pa ne smes priti brez maske, saj so korale in bogat podvodni svet cisto ob obali.

Levuka

Levuka lezi na otoku Ovalau in je bila prva prestolnica od leta 1874 do 1882, ko je glavno mesto postala Suva. Od takrat so vladali Anglezi vse do leta 1970, ko je Fidzi postal samostojna drzava.

Je zgodovinsko mesto s starimi zgradbami in le malo turisti, ki jih redko srecas, zato so ljudje se posebno prijazni. Po otoku sva se vozila na kamionih, saj drugega transporta ni in hodila po bliznih vaseh, kjer so naju vabili na kosilo in ponujali prenocisce.

V Levuki je tudi tovarna rib, ki daje zaposlitev 500-im delavcem iz otoka in bliznjih manjsih otockov. Je v lasti americanov in delavci tedensko zasluzijo 120 fidzijskih dolarjev (50 eur) za 50 ur dela.

Suva

Suva je fidzijsko glavno mesto, najvecje na otoku in na celem Juznem Pacifiku (250.000 prebivalcev). Ima najvecji market, vec univerz, tekstilno industrijo, pristanisce...

V Suvi je skoraj nemogoce videti indisko - fidzijski par, kar na zahodu ni redkost. Tisti, ki so se pomesali, so tudi sprejeli krscansko vero, ostali pa so hindujci, ki jih tudi tu zgejo na drvih, njihove ostanke pa mecejo v ocean. Indijci so se povecini naselili v mestih, kjer imajo vecino trgovin in Fidzijci so v lastni drzavi njihovi delavci.

Tipicni domorodci pa so sicer zelo na ''izi'', trikrat na dan molijo, premisljujejo in pocivajo... ob vecerih pa se druzijo ob pitju tradicionalne pijace - kave. Prah zmletih korenin mesan z vodo, ki te po vecih skodelicah naredi omamljenega. Gre za obicaj z obredom in spostovanjem do pijace in zaradi njihove odprtosti in sprejemanje vseh ljudi, te radi povabijo zraven.

Mana island

Otok Mana spada v skupino Mamanuca in je eden vecjih, saj potrebujes dve uri, da ga obhodis. Kot na drugih otokih tu ni trgovin, zato s prenociscem placas tudi tri obroke hrane.

Na otoku sva praznovala rojstni dan, se utapljala v rumu, sla pogledat pod vodo, kjer sva plavala z morskimi psi in drugimi ribami.

Na otoku so se odstanki snemanja ameriske nanizanke, nasproti je otok kjer so snemali film Brodolomec, malo visje v skupini otockov Yasawa pa je bila snemana Modra laguna.

Tudi nama je bilo kot v filmu, s hisko na plazi, razgledom na turkizno morje... a sva le zapravljala pa nic zasluzila:)

Nadi

Po treh urah leta sva pristala sredi Pacifika, na otoku Viti Levu - glavnem otoku Fidzija, ki ga sestavlja 333 otokov. Celotna velikost je malo manjsa kot Slovenija, a na njem zivi 840 tisoc prebivalcev, od katerih je 40% Indijcev.Ti so naselili med leti 1879 - 1916, ko na otoku ni bilo dovolj delovne sile za delo na poljih sladkornega trsa. Poleg turizma , ki je glavni zasluzek, proizvajajo se sladkor, rum, ribe... Ostalo pa uvazajo iz NZ in Avstralije, zato so cene visoke in lokalci si teh izdelkov vecinoma ne morejo privosciti. Tipicna hrana je kuhana riba skupaj z drobovino v kokosovi juhi in casava (neke vrste krompir)... poceni se dobi se sadje, zelenjava in kruh.
Nadi ni glavno mesto Fidzija je pa glavno mesto turizma. Tu je najvecje letalisce na otoku in zahodna stran ima najvec in najbolj turisticne otoke. Do njih pa seveda ne mores plavati , zato si prisiljen placati visoko ceno, kot tudi ce zelis preziveti pocitnice v rezortih.

Naju je na letaliscu presenetil napis ''Bula Matjaz in Tina''. Presenecena sva se spogledala in pred nama je bil ''nekdo'' iz CS, ki sva ga tri mesece prej le sprasevala za informacije o otokih. Povabil naju je k svoji stevilcni druzini, ki zivi v mali kolibi sredi vasice Barara, stiri kilometre iz Nadija. Sprva je bilo vse lepo in prav, a po vecerji si je fant zamisliv, da nama bo prodal svojo ceno za obisk otoka Mana, a ni vedel, da je naletel na tezka pogajalca. Prijaznosti je bilo konec, midva pa sva se znasla sama za nizjo ceno.

Mi2 & Elvis

Skupaj smo prevozili 1700 km in uzivali v svobodnem odkrivanju skritih koncev Northlanda.Kamper je najboljsa izbira za potovanje po Novi Zelandiji... ja bilo je pravo uzivanje za zakljucek te cudovite drzave - down under.

Sedaj pa spet bolj na toplo... na rajsko otocje, proslavljat rojstni dan, uzivat sonce, morje...

Northland

Zakljucila sva s stopanjem in si za odkrivanje zadnjega dela drzave rentala kamper ...odpravila sva se proti Northlandu.

Na poti sva se ustavljala v zanimivih koncih med katerimi je se posebno lep Bay of Island, s tisocimi zalivi in belimi plazami. Skrajno severno pa je Cape Reinga z znamenitim svetilnikom kjer se Pacifik sreca s Tasmanskim morjem. Na zahodni strani so velike sipine, po katerih se lahko ''bordas'' in slavna Ninety Mile Beach, po kateri sva prevozila del poti nazaj do mesta Kaitaia. Tu te zaradi stevilnih Dalmatincev na vhodu v mesto pozdravi napis - dobrodosli. Ustavila sva se tudi ob 2000 let starem kauri drevesu, ki je ogromen in ga zato imenujejo Lord of forest.

Pokrajina je ves cas zanimiva, z gricki, pasniki in brez vecjih mest. Razgledi na zalive, hoja po plazah, nora pokrajina... SVOBODA...

Auckland

Auckland je najvecje mesto v NZ, kjer zivi ena tretjina prebivalstva od katerih je vecina azijcev. Pravijo mu ''city of sails'' saj ima vec otokov in pescenih plaz, kot katerokoli drugo mesto na svetu.

Center mesta in glavna atrakcija je 328 m visok Sky Tower, v katerem lahko uzivas v restavracijah ali kazinojih z razgledom na mesto. Mozen je tudi skok iz 192 m ali le hoja okoli kupole.Posebnost je tudi akvarij, kjer vidis morske pse in Antarkticni center z muzejem in pingvini.

Auckland je kot druga mesta v Novi Zelandiji urejeno, cisto in zeleno, kljub temu, da imas obcutek da si v Aziji.

Rotorua

Rotorua je najbolj popularna in komercialna turisticna destinacija v na severnem otoku. Kraj kjer zivi najvec Maorov in je mogoce videti razlicne predstavitve njihove kulture, obicajev in tipicne hrane. Poleg tega pa je Rotorua poznana tudi po stevilnih termah, gejzirih, blatnih bazenih... ki jih je v tu najvec v NZ. Zato ni cudno, da je vonj po zveplu vsepovsod.

Mesto ponuja veliko aktivnosti in zanimivosti, a midva sva se zaradi slabega vremena raje pomaknila naprej.

Taupo

Pot od Wellingtona do Taupa pelje najprej skozi zeleno pokrajino, ki se kasneje spremeni v puscavsko, obdano z zasnezenimi vulkani. Tu so urejena smucisca in najbolj popularen trek v nacionalnem parku Tongariro. Imela sva sreco in 400km prezivela v druzbi prijaznega gospoda, ki naju je poleg vodenja se povabil na kosilo.

Taupo je mesto, ki lezi ob istoimenskem jezeru, ta pa je najvecji v NZ in je nastal ob vulkanski eksploziji. Ob njem se je razvil ogromen turizem in v poletnih mesecih skoraj nimas prostora, da postavis sotor. V okolici so slapovi Huka, ki si jih lahko ogledas s helikopterjem, gliserjem ali pa se le sprehodis po oznacenih poteh z razgledi na deroce slapove. Ogledala sva si vrelce termalne vode, kjer ima voda temperaturo do 160 stopinj. Kraj se imenuje Lunin krater in je eden izmed mnogih vrelcev te vulkanske pokrajine. Zato sva se tudi midva namakala v naravnih termah, ki izvirajo ob reki Waikato.

Wellington

Po treh urah in pol voznje po razburkanem morju, v druzbi belo - zelenih obrazov in z vreckami v rokah, smo pripluli v glavno mesto.

Wellington je lepo obmorsko mesto, ki slavi tudi po tem, da je poleg Chicaga najbolj vetrovno na svetu. Kot na celem severnem otoku je tudi tu veliko potresov, zato je vecina pomembnih zgradb narejena na pilotih. To sva si ogledala v parlamentu in najvecjem ter najpomembnejsem muzeju Te Papa, kjer hranijo vso zgodovino drzave in maorske kulture.

Z gondolo sva se povzpela nad mesto, uzivala v soncnem razgledu in se na poti nazaj sprehodila skozi botanicni vrt, kjer v oktobru cvetijo tulipani.

Popularni predeli mesta so Courtnay Plaza in Cuba St., kjer ne manjka zabave, barov in restavracij. Kadar pa te veter ne ''prestavlja'', je prijeten sprehod ob morju, marini ali po urejenih poteh v okolici mesta.

Novozelandci so eni najbolj odprtih narodov, kar se vidi v sprejemanju vseh mogocih cudakov in ljudi vseh narodnosti. Ob obisku najstarejse lesene gotske cerkve, sva to se bolj spoznala, saj se v njej lahko poroci vsak, ne glede na vero in kulturo.

Picton

Majhno pristanisko mestece, ki poleg tipicnih aktivnosti nima posebnih zanimivosti, a ga moras obiskati, ce zelis z juznega na severni otok. V lepem vremenu, ki pa ga tokrat nisva imela, je posebnost cesta Queen Charlotte, ki pelje med Havelockom in Pictonom z razgledi na zalive in otocke. Ta predel je se posebno zanimiv za jadranje in trekinge.

Po treh tednih zapuscava juzni otok, kjer sva imela veliko sreco z vremenom, uzivala v lepi naravi in spoznala prijazne ljudi. Prestopala sva okoli 2000 km, poslusala zanimive zgodbe in izvedela informacije o drzavi. Videla sva le majhen del, saj je le juzni otok velik za priblizno sedem Slovenij, zato upava, da se se kdaj vrneva.