Pristala sva v Manili. Izven letalisca sedla v taxi, kjer je zanimiv voznik popisoval svoje potnike. Sredi poti si je izmislil, da dogovorjene stiri evre spremeni v ceno za kilometer. Povzdignjen glas, nekaj vec besed in rekla sva si ''dobrodosla v tretjem svetu'', svetu pregovarjanja.
Po desetih urah, sicer napovedanih sedmih sva v noci prispela v San Juan. Med majhno ponudbo prenocisc sva komaj nasla primerno ceno. Tu se ustavijo vecinoma srfarji, saj je eden najboljsih in najcenejsih krajev za ucenje.
Plaza nic kaj lepa na njej pa nekaj barov, kjer vsa ob poceni pivu San Mig uzivala ob soncnih zahodih.
Mimo vasi dirkajo jeepniji, ki jih je uporabljala ameriska vojska, danes pa sluzijo za lokalni transport. Za hitre in krajse razdalje pa so na Filipinih tricikli.
Bliznje mesto San Fernando ponuja celo vrsto znanih verig ameriske hitre prehrane. Ze na poti sva opazila da Mc Donaldsi stojijo na nekaj metrov. Tudi sicer je Amerika pustila velik vpliv na njih. Raje kot svojo poslusajo amerisko glasbo in med najbolj slisanimi je Celine Dion, Schorpions, Bon Jovi in drugi stari hiti.
V mestu sva poiskusila masaze ter se pomesala med ljudi na polnih ulicah in zanimivih trznicah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar