Manila

Zgodaj zjutraj sva bila spet v 19 milijonski prestolnici. Najprej jutranji zajtrk v lokalni gostilnici nato pa na jepni do tretjega najvecjega nakupovalnega centra v Aziji. Mall of Asia je ogromna stvar, cene pa nic kaj cenejse kot pri nas. Je pa v blizini letalisca in brezplacno lahko shranis prtljago. Tako sva se otresla vseh kilogramov in z jepnijem ter vlakom, odpeljala v center mesta. Pogledala sva si stari del Intramuros, ki je obdan z obzidjem. Kolesar Gonzales je komaj poganjal zmajano kolo in na njem veliko tezo. Naredili smo voznjo okoli starih stavb ter si na hitro pogledali ta del Manile, ki je verjetno edini vreden ogleda.  

Nato sva sklenila in rekla "dost mava tega rajža" greva raje domov na šunko in potico! In sva sla...s taksijem proti letaliscu, ki pa je bil zaradi prihajajocih velikonocnih praznikov nabito poln. Vsepovsod avtomobili in vsaj tristo oseb pred letaliscem znotraj pa se vecja norija.
Hitro sva se prerinila, oddala prtljago in po sreci dobila sedeze v first classu. Pilot je pred vzletom kar med potniki razbil čelo in srecno smo leteli proti Jedahu in kasneje proti Evropi.

Donsol

Spet na letaliscu v Manili, pocekirana in vsak na svojem sedezu letalske druzbe Cebu Pacific. Po cakanju na vzlet pa neverjetna novica. Najprej sva mislila, da se tudi oni salijo na racun 1.aprila vendar let proti Legaspiju so odpovedali. Vsi smo se morali izkrcati in prevzeti svojo prtljago nazaj. Takoj sva tekla do zaposlenih in kjub tuljenju in pregovarjanju nismo dosegli nicesar. Niti kupona za hrano kaj sele prenocisce. Tako sva prespala na letaliscu in se po mnogih letih do sedaj prvic cudila tej letalski druzbi. Nizkocenovna firma ne vraca denarja in na koncu sva bila zadovoljna, da so nama sploh prestavili let na prvi jutranji, ki je le poletel proti jugu  Luzona. 

Iz Legaspija pa takoj na postajo in s kombijem direkt do Donsola, ki je med tremi najpopularnejsimi tockami na Filipinih. V tem casu se v zalivih zadrzujejo Whale sharki, zato sva se takoj vpisala za naslednji mozen termin. Sem prihajajo mnozice turistov, ki pa se povecini drzijo na vrtovih svojih prenocisc. Midva pa med domacine, ki so kjub turizmu fajn, se nasmihajo in zelo radi slikajo.
Naslednje jutro se nas je skupina sestih turistov ter ekipa na colnu opravila na iskanje teh ogromnih zivali. Po predvidenih dobrih treh urah jih nismo videli. Na sreco smo lahko izlet s dodatnim placilom  podaljsali in  po petih urah smo plavali z ogromnimi sesalci. Res zanimiva izkusnja nato pa spet hitro pakiranje ter nazaj do Legaspija, kjer naju je cakal nocni avtobus do Manile.