Ob sestih zjutraj sem sedel v jeepu iz cakal, da se ta napolni. Ni trajalo dolgo in ze smo drveli cez hribe do mejnega mesta Birganj. Tam sem vzel riksarja s katerim sva uredila papirje na obeh straneh. Peljal me je tudi do vlak postaje Raxaul, kjer sem kupil karto in ga povabil na klasicno kosilo.
Voznja z vlakom je bila tako pocasna, da je za 130 kilometrov proge vzelo sest ur. Ponoci sem prisel do mesta Muzaffarpur, kjer sem prespal v ''luknji'' v blizine postaje. Naslednji dan pa spet zgodnja akcija do prestolnice Biharja.
Vsepovsod gneca, polne ulice ljudi in smeti, hupanje, vrocina in polni hoteli. Na koncu sem si za zadnjo noc privoscil najdrazji hotel na celem potovanju, jedel dobro indijsko hrano ter zapravil se zadnje rupije. Zdaj pa se zadnjic na rikso do letalisca Patna, kjer me caka let do Mumbaja, ter kasneje preko Istanbula na Brnik.
Po vseh teh norih dogodkih si zelim le dobre hrane, pijace in druzbe, ki me caka v sotoru pod planisko velikanko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar