sobota, 9. februar 2008

Santa Marta

Je pristanisko mesto, ki s svojimi umazanimi ulicami, starimi avtomobili in hisami naredijo mesto posebno. Na vogalu vsake ulice, si lahko kupis kavo, ki jo nosijo v termoski ali pa si privoscis naravne sokove razlicnih okusov.
Santa Marta je izhodiscna tocka na druge bolj zanimive lokacije. Le cez hrib je 15 minut oddaljena plaza Rodadero, ki spominja na nas Portoroz. Tu sva v apartmaju za 8 oseb prezivela dva dni in praznovala rojstni dan. Na drugi strani S.M pa lezi prijetna ribiska vasica Taganga, kjer se ustavi veliko backpackerjev in tu dobis odlicno ribo s prilogo za 4 eure.

petek, 8. februar 2008

Cartagena

Iz Panama city sva letela v Kolumbijsko mesto Cartagena, ki velja za eno najbolj romanticnih in turisticnih mest v Kolumbiji. Zanimiv je stari del, ki je obdan z obzidjem, znotraj njega pa se na vecih ulicah in trgih dogajajo tradicionalni plesi, lahko se peljes s kocijo ali posedis v barih in restavracijah. Ker oba to mesto ze poznava, sva ga le se enkrat obhodila in ugotovila, da se ni kaj dosti spremenilo, le da ima pivo Agila novo steklenico in da se je v letu podrazilo za 10-20%.

četrtek, 7. februar 2008

El Polvenir - Isla Nalunega

4.februarja sva letela na otocek El Polvenir, enega izmed otockov, ki imajo letalisce( nekaj metrov spokanega betona) in na njem stoji le nekaj zmahanih sob. Vsi turisti si ponavadi rezervirajo sobo z obroki (od 35$ na osebo naprej) saj ni restavracij in barov. V nekaj minutah sva ostala sama, saj so vsi colni ze odpeljali. Zato sva s kanujem iz otoka na otok iskala sobo pri domacinih. Nasla sva jo na otoku Nalunega, kjer nama je indijanka oddala svojo sobo ( 5$ po osebi) ona pa je spala v viseci mrezi. Njena druzina naju je sprejela za svoja, nama kuhala in tako sva dozivela pravo zivljenje indijancev Kuna Yala.

Na ture po drugih otokih sva hodila preko sosednjega otoka Ukuptupu, kjer sva z Čilenci snemala dokumentarni film, ki si ga lahko aprila ogledate na čilenski televiziji.

San Blas - provinca Kuna Yala

Arhipelago San Blas sestavlja 365 otockov, med katerimi je 52 poseljenih z indijanci Kuna Yala. V provinci Kuna Yala zivi okoli 40 tisoč, ki so se leta 1925 osamosvojili od Paname, zato ne placujejo nobenih davkov, imajo svojo zastavo in ekonomijo (kokos in morska hrana).
Zenske nosijo tradicionalno obleko, ki jo imajo na sebi tudi med umivanjem. Zivijo v bambusovih s slamo kritih hiskah, ''kopalnica'' pa je na lesenih pomolih direktno v morje. Prevozno sredstvo so leseni kanuji z obvezno opremo - posoda za zlivanje vode, ker vsak pusca.
Kuna Yala imajo posebno kulturo in obicaje. Ko ima deklica 5 let ji obrijejo glavo, pri 13 letih ponovno in nato se dogaja velika festa, kjer se vsi do kome napijejo koruznega zganja, kadijo cigarete, plesejo ob ognju... Imela sva sreco in to videla, saj se ponavadi zgodi 2-3 letno.

ponedeljek, 4. februar 2008

Panama karneval

Pet dnevni karneval se odvija na glavni tropasovnici in vsak dan privabi na tisoce ljudi. Na ulici se vsak dan dogaja sprevod (zenske oblece v Brazilskem slogu), glasba na vecih odrih(panamski regi), stojnice, igre...Varnost karnevala je pod strogim nadzorom vojske policije in mornarice, saj pregledajo vsakega pred vhodom na prizorisce. Tudi midva sva na poti domov imela opravka z njimi, saj nisva imela pri sebi nobenega dokumenta. Po daljsem pregovarjanju, da ne greva na policijsko postajo so naju peljali samo do hotela, pogledali potni list in tako sva se lahko zlila v posteljo.

sobota, 2. februar 2008

Panamski kanal

Panamski prekop je bil odprt 15. avgusta 1914, meri 82km in povezuje karibsko in pacifisko morje. Z njegovo izgradnjo se plovba skrajsa za 14 dni, cene za prehod cez kanal znasa okoli 60 tisoč dolarjev, ampak se cenovno se vedno izplaca, saj so prej pluli okoli ameriskega kontinenta. Od leta 1997 je celoten v lasti Paname (prej pod Ameriko), sedaj ga bodo se povecali saj prinasa drzavi najvecji prihodek. Pri kopanju panamskega prekopa, je Panama zgradila tri umetne otoke, ki jih povezuje cesta ''Causeway''.

petek, 1. februar 2008

Colon

Pristanisko mesto na karibski strani Paname, ki izgleda kot crnski geto s podrtimi stavbami, umazanimi ulicami in vsiljivimi domorodci. V Colonu je edina brezcarinska cona, kjer se lahko najceneje kupi najnovejse modele elektronike, tekstila, obutve... in tudi midva se nisva mogla upreti nakupovanju.
Na poti nazaj sva bila udelezena v prometni nesreci. Promet na glavni cesti med Colonom in Panama city-jem se je ustavil za vec ur, a nama je se pravi cas uspelo skociti na delavski kamion in se na kasonu pripeljati v mesto.