Bali

Že ob prihodu na letališče ti postane jasno, da to ni prava Indonezija in da gre za masovni turizem, kar se vidi v kilometrih restavracij in trgovin. Najbolj popularen je predel Kuta, z dolgo peščeno plazo, polno srfarjev in burnim nočnim življenjem... poskrbljeno je tudi za tiste, ki pridejo sami, saj prijateljic noči nikoli ne manjka.:)
Konkurenca je ogromna, zato si lahko najdeš poceni hrano in prenočišče. Morska hrana in naravni sokovi so bili na jedilniku vsak dan (jastog s prilogo 5 eur, riba s prilogo 2 eur...). Tudi motorje ponujajo na vsakem vogalu (2,5 eur/dan), zato sva si ga vzela za več dni in odkrivala tudi druge predele otoka. Najlepše plaze so v predelu Nusa Dua in tudi v Samurju, kjer se je začel prvi turizem na Baliju.

Na otoku Bali, za razliko od ostale Indonezije, tu prevladuje hinduizem, ki pa je drugačen od tistega, ki ga ze poznava iz Indije in Nepala. Ljudje nosijo posebna oblačila in vsak dan dajejo darove pred templje, trgovine, na pločnike...

Tu sva preživela prave pocitnice, se razvajala in si privoščila vse in to za najnižjo ceno, kjub temu da je Bali eden najbolj turisticnih krajev na svetu.

Aja... pa tudi ženili smo se... pa ne midva :) http://www.potovalnik.blogspot.com/

Kuala Lumpur

Potekla eno mesecna indonezijska viza (dobis jo na letaliscu) in ugodnejse letalske povezave, sta razloga, da sva si ogledala glavno mesto Malezije.

Kuala Lumpur je cisto, urejeno mesto z mesanim prebivalstvom, od katerih je le 55% Malezijcev. Vecina ljudi zna anglesko, saj je bila njihova kolonija, ki 31. avgusta praznuje 51. obletnico neodvisnosti.

Najvecja znamenitost sta Petronasova dvojcka, ki sta z 452 metri drugi najvisji stavbi na svetu. Povezuje jih steklen most, iz katerega je bil soncnem jutru lep razgled na mesto.
Kljub visjemu standardu kot v drugih azijskih drzavah, pa se da tudi tu kvalitetno in poceni ziveti. Mestni avtobusi stanejo 2 ringita(1 euro=5 ringitov) in z isto karto se 24 ur vozis neomejeno. Poceni hrana je v ''food courtih" in v predulu China Town ter Little Indija, kjer najdes tudi poceni azijsko kramo.

Dni, ki sva jih prezivela v KL, sva prespala pri starejsi gospe Elmi... neverjetno zanimiva oseba, ceprav ima za svoje hisne ljubljencke tudi podgane. Povedala je veliko o nacinu zivljenja muslimanov, veri, kulturi in o prihajajocen Ramadanu, ki se letos zacne 1. septembra.

Banda Aceh

Iz otoka Pulau Weh sva se s trajektom priguncala nazaj v Bando Aceh. Kraj, ki ga je pred štirimi leti najbolj prizadel cunami je zahteval smrt skoraj 50% prebivalstva, od tega ena tretina otrok. Mesto je dobesedno preplavilo, podrlo tisoč šol in več tisoč hiš... S pomočjo svetovnih organizacij , ki so se vedno prisotne, so zgradili novo mesto, tako je sedaj eno najbolj modernih in čistih na Sumatri. Posledice so se vedno vidne, najbolj pa v okolici pristanišča in ob obali indijskega oceana.

Turizma tu ni, cene sob so dražje kot drugod po državi, ter tu se bolj bulijo vate in ''hello mister'' vzklikajo na vsakem vogalu.

Pulau Weh

Najbolj severni indonezijski otok, ki je znan po enem najboljših potapljaških lokacij v indijskem oceanu. Naredila sva nekaj potopov, videla zanimive korale, velike ribe, potopljeno ladjo, podvodne vulkanske vrelce z vročo vodo...

Pulau Weh je majhen otok z glavnim mestom Sabang in večimi manjšimi vasicami, ki si jih najlažje ogledas z motorjem, saj javnega prevoza ni. Ceste so v zelo slabem stanju, strme in luknjaste, ki pa jih popravljajo, a to v indonezijskem tempu. Prevozila sva otok, odkrivala lepe plaže in šla do tocke 0, ki je zadnja točka Indonezije. Najbolj turistični plazi sta Gapang in Iboih, z nekaj lokalnimi restavracijami in prenočišči.
Tudi ta otok je prizadel cunami vendar so se prebivalci pravi čas umaknili v notranjost, zato je umrlo le 20 domačinov in večina turističnih bungalovov in hiš ob obali je bilo uničenih.

Pulau Weh je miren kraj, brez zabav in nočnega življenja, le morje potapljanje in počitek.

Bukit Lawang

Mala vasica, iz katere je izhodiščna točka za obisk nacionalnega parka Gunung Leuser, v katerem še danes živi več kot 5 tisoč orangutanov. Poleg malezijsko-indonezijskega otoka Borneo je to edini kraj na svetu, kjer lahko vidiš orangutane v naravnem okolju.

Bukit Lawang je novembra 2003 zadela naravna katastrofa, ko je voda odnesla vec hiš in umrlo je 280 ljudi. Kasneje se je nekaj tujcev poženilo z domacinkami in vložili so denar v nove restavracije in bungalove... tako se turizem počasi vrača nazaj.
Vzela sva ''jungle tour'', hodila med visokimi drevesi, spoznavala različno rastje, ter iskala orangutane ter druge vrste opic. Po naporni hoji gor in dol, po poteh in izven njih pa sva se na koncu ohladila v čisti reki in se s tuba-raftom spustila nazaj v vas.

Večere pa sva preživela v družbi lokalcev ob kitari in pivu.

Medan

Je glavno mesto severne Sumatre in tretje največje v Indoneziji. S prijateljem moto-rikšo, ki seveda ni znal niti besede angleško, sva se vozila naokoli ter si ogledala eno največjih mošej.

Medan je pravi raj za nakupovanje in ko vstopiš v enega izmed ogromnih centrov, pozabiš da si v Indoneziji. Problem pa je nastal, ko na glavni pošti 2 miljonskega mesta se nišo slišali za Slovenijo in na njihovem seznamu je le Jugoslavija... tako sva nakupovanje hitro zaključila.

17. avgusta smo praznovali 63. obletnico neodvisnosti od Nizozemcev, zato je bilo mesto lepo okrašeno in potekale so slovesnosti po celi državi.

Danau Toba

Z letališča v Medanu sva z motorjem ekspresno ujela poln bus lokalcev in se po napornih petih urah vožnje pripeljala do mesta Parapat. Od tam pa z barko prečkala jezero Toba, največje vulkansko jezero v SV Aziji in tudi jezero z največjim kraterjem na svetu. Največja globina seze vse do 450 metrov, voda je čista in prava za osvežitev. Pred 150 leti so na otok sredi jezera, imenovan Samosir, misijonarji prinesli krščansko vero in ker niso znali jezika so jih nekaj tudi pojedli, saj je tu prej vladal kanibalizem. Tu živijo prebivalci Batak, ki so znani po industriji lesnih izdelkov in njihovih posebnih hišah. Preživljajo se tudi z gojenjem rib in riža ter s turizmom, ki se po problemih v Indoneziji počasi vraca nazaj. Polotok Tuk Tuk ima ogromno sob in restavracij, ki so povečini prazne, zato srecas le nekaj turistov, kar je se večji razlog za obisk tega posebnega otoka. Z motorjem sva obkrožila otok Samosir, velikosti priblizno 50x25 km. Luknjasta makadamska pot vodi nekaj časa po vrhu vulkanskih hribov, večinoma pa ob jezeru. Vse okoli so manjše vasice, kjer sva srečevala ogromno otrok, ki pešačijo v šolo, ženske s tipičnimi rutami in nekaj domačinov, ki preganjajo bivole po riževih poljih.

Posebnost jezera Toba so ''magic mushrom'', ki so na meniju vsake restavracije in lepi sončni zahodi, ki ob Guinness pivu za 1 euro, izgledajo se bolj ''pravljični''.

Bukittinggi

Mesto s hladnejšo klimo na 900 metrih in vulkansko pokrajino je priljubljena turistična točka z lepo naravo, dolinami in jezeri. Z motorjem sva prevozila dolino Harau, ki leži med mizastimi hribi obdani z riževimi polji, slapovi, palmami in razgledi na bližnje doline. Od tam sva se peljala na drugo stran Bukittinggija, na jezero Maninjau. Prespala sva v hiški ob jezeru, naslednji dan pa prevozila pot okoli, se ustavljala v vasicah in bila deležna nasmehov in pozdravov vseh.

Bukittinggi je edini turistični kraj oddaljen 90km od Padanga, zato si tu lahko vzames turo na otoke Mentawai, treking na bližnji vulkan ali le obisk jezer in dolin. Posebna zanimivost je roža z največjim cvetom na svetu, ki raste in odmre vsakih 14 dni.