Encarnación

Zjutraj smo bili ze v mestu Iguazu, ki je znan po ogromnih slapovih. Ze pred mejo so nas spremljali napisi in plakati z najnovejso elektroniko. Najprej sem dobil stempiljko od brazilskega uradnika, ki je pogledal potni list na paragvajski meji pa ga ni zanimalo kdo sem le zraven je se eno pritisnil. Takoj sem si rekel, da to pa mora biti "kavbojska" drzava.

Izstopil sem v obmejnem mestu Ciudad del Este a me mnoge trgovine niso zanimale. Sem pa takoj pokazal prodajalcu kart kako se pogaja, saj je upal na dober zasluzek. Na koncu sem placal ceno kot lokalci in se usedel na star bus, ki nas je peljal proti Encarnacionu.

Mesto ob reki Parani je najbolj poznano po karnevalu in rusevinah Jesus in Trinidad. Pogledal sem si te ostanke Jezuitov in se zaradi vrocine kmalu prestavil v centralni park. Tam sem z lokalci probaval mate caj, ki ga pijejo vsi. Pravijo mu terere, in ga pijejo hladnega. Okrog hodijo s posodami si kupujejo led, ter si dolivajo hladno vodo v skodelico. Poizkusil sem tudi njihov hod-dog, ki mu pravijo pancho. Turistov skoraj ne srecas, zato so ljudje prijazni in z zanimanjem se pogovarjajo. V tem casu se temperature povzpejo tudi do 40 stopinj in ko je ura 12 se vse zapre. Siesta traja do 17 ure in na ulicah srecas malo ljudi. Le kake sladolednice so odprte, ki odlicne sladolede prodajajo na kilo.
V Encarnacion se je pred mnogimi leti preselilo veliko tujcev. Predvsem Nemci, Ukrajinci in Japonci, ki se vedno ohranjajo svojo kulturo. Vikend sem zaklucil v norem vzdusju priprav na karneval. Mnozice ljudi s spreji v rokah plesejo in se zabavajo ob plesih brhkih dekletih in muzike. Vsi zivijo za karneval, ki se dogaja vse vikende v februarju. Ni mi preostalo drugega kot, da si narocim pivo Pilsen in se prepustim zabavi.