Iz Varansija pa spet dolga voznja na vlaku do mesta Kota in nato se uro busa do Bundija. Blue city kot mestu pravijo je pravi skriti biser Rajastana, kjer lahko najdes se prave nepokvarjene ljudi. Nad mestom se razteza palaca z obzidjem, malo nizje pa jezero, ki sponinja na bogato zgodovino.
Sposodil sem si star bicikel in prevozil okolico mesta, obiskal trznice sadja, zelenjave in zita. Ponujali so mi zastonj zelenjavo in sadje in komaj cakali, da jih slikam.Vsepovsod so me z zanimanjem opazovali in tisti , ki je znal anglesko me je takoj napadel s klasicnimi vprasanji.
Sposodil sem si star bicikel in prevozil okolico mesta, obiskal trznice sadja, zelenjave in zita. Ponujali so mi zastonj zelenjavo in sadje in komaj cakali, da jih slikam.Vsepovsod so me z zanimanjem opazovali in tisti , ki je znal anglesko me je takoj napadel s klasicnimi vprasanji.
Cene zelenjave pa neverjetno poceni, saj si za 1 evro lahko dobis 14 kilogramov paradiznika, cvetace ali korenja. Tudi sadni sokovi so bili na vsakem vogalu in za kozarec naravnega soka sem placal 30 centov evra. Prenocisc je veliko turistov pa malo, zato sem tukaj spal najcenje v Indiji. Vecere smo prezivljali v baru Tom & Jerry, ki pa kot drugi bari ob 22 uri zapirajo vrata. Zadnjo noc smo se preselili v hotel hrvasko- nemske naveze in ''pricali'' skoraj do dveh zjutraj...nato pa sem sredi noci spet lovil vlak proti Udaipurju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar