8. maja sva pri nekem Indijcu nasla internet(ura 5$), ki je tako kotpovsod delal preko telefonske povezave in imel kodirane vse maile in druge linke
s pomocjo katerih bi lahko prisla kakrsnakoli informacija iz drzave.Za stenami najinega hotela sva z lastniki gledala televizijo in
posnetke o ciklonu. O vprasanjih okoli politike niso prevec zgovorni in raje kar preslisijo kot pa odgovorijo.
Nacionalna televizija je prikazovala samo kako njihov general ljudem poklanja
vodo in riz, medtem ko jih na tisoce se caka na pomoc...tako vsak dan enaki posnetki in lazni podatki o stevilu mrtvih. Mednarodne pomoci se vedno cakajo na letaliscih sosednjih drzav, saj se vojska boji, da svet vstopi v drzavo in izve kako delajo z ljudmi. Vojaski general Than Shwe sprejema samo materialno pomoc, ki verjetno ne pride do pravih rok. Prostovoljci, zdravniki in drugi pa cakajo na vizo, ki jim jo drzava noce izdati.
Po 11 urah naporne voznje na majnem avtobusu sva preko hribov in prepadov prispela v Kalaw. Mesto mesanega prebivalstva, odlicne klime in lepe narave nama je postalo takoj vsec, kot pred desetletji ''nasemu'' Titu, ki je tu prezivljal pocitnice.
V dneh, ki sva jih tu prezivela, sva bila prica volitvam za bodoci sistem v drzavi. 10. maja so ze ob 5h zjutraj po zvocnikih klicali ljudi na volisca in ''navijali'' glasbo naj volijo ZA. To je bil pomemben dan za Myanmarce, saj so prvic imeli drugacen volilni sistem. Prejsnja leta so svoje glasove pod vojaskim nadzorom metali v dve barvni skatli. Ce si glas vrgel v napacno te je cakala 3 letna zaporna kazen. Tudi tokrat so v nekaterih mestih v drzavi poleg posameznika sli v volilnico vojaki in nadzorovali, da so glasovali ZA - sistem, ki vlada ze vec kot 40 let. Zaradi ciklona volitev niso prestavili, le na prizadetih mestih jih bodo izvedli 24.maja. Ob prestevanju glasov na voliscu, ki je potekalo v budisticnem templju, sva bila prisotna kot edina turista in volilni komisiji to ni bilo vsec, zato so naju podili stran.
Po 11 urah naporne voznje na majnem avtobusu sva preko hribov in prepadov prispela v Kalaw. Mesto mesanega prebivalstva, odlicne klime in lepe narave nama je postalo takoj vsec, kot pred desetletji ''nasemu'' Titu, ki je tu prezivljal pocitnice.
V dneh, ki sva jih tu prezivela, sva bila prica volitvam za bodoci sistem v drzavi. 10. maja so ze ob 5h zjutraj po zvocnikih klicali ljudi na volisca in ''navijali'' glasbo naj volijo ZA. To je bil pomemben dan za Myanmarce, saj so prvic imeli drugacen volilni sistem. Prejsnja leta so svoje glasove pod vojaskim nadzorom metali v dve barvni skatli. Ce si glas vrgel v napacno te je cakala 3 letna zaporna kazen. Tudi tokrat so v nekaterih mestih v drzavi poleg posameznika sli v volilnico vojaki in nadzorovali, da so glasovali ZA - sistem, ki vlada ze vec kot 40 let. Zaradi ciklona volitev niso prestavili, le na prizadetih mestih jih bodo izvedli 24.maja. Ob prestevanju glasov na voliscu, ki je potekalo v budisticnem templju, sva bila prisotna kot edina turista in volilni komisiji to ni bilo vsec, zato so naju podili stran.
Kalaw je mesto s policijsko solo in veliko vojske, zato so tu glasovali ZA, medtem ko so v nekaterih drugih mestih prvic glasovali proti vojaskemu sistemu.
Te volitve prvic pomenijo upanje, da se v drzavi kaj spremeni. O tem je seveda prepovedano govoriti, saj je povsod veliko vojske in ovaduhov, ki te za nekaj let spravijo v zapor.
Te volitve prvic pomenijo upanje, da se v drzavi kaj spremeni. O tem je seveda prepovedano govoriti, saj je povsod veliko vojske in ovaduhov, ki te za nekaj let spravijo v zapor.
Ni komentarjev:
Objavite komentar