Kolkata (Calcutta)

Iz Yangona sva preko Bangkoka letela v Kalkuto. Med letoma sva imela slabi dve uri in v noriji sva morala narediti vizo. Od vseh evropskih držav jo rabimo le mi Poljaki in Slovaki vsakic ko vstopimo na Tajsko. Tako sva vizo, ki velja 15 dni porabila v dveh minutah, ko sva menjala let.

Indija je bila vedno za oba uganka... kaj je tisto o čemer se toliko govori, spreminja ljudi, ogromna in z več kot miljardo prebivalstva...
Ob prihodu v Kalkuto nama je najprej udarilo v glavo 40 stopinj, kasneje pa šok, ko vidiš množice ljudi, umazanijo, revščino... v tem 13 miljonskem mestu. Ko hodiš okrog imaš ob sebi ves čas reveža ali prodajalca, ki te vleče za rokav in od tebe hoče kakšen rupi. Je eno redkih mest, kjer se danes vozijo ''originalne'' rikše. Ulice so kot tržnica, z ogromno tekstila, pekoče in poceni indijske hrane, pisane množice zensk v sarijih, brkatih moških in ''zavekslanih'' turistov.

Od leta 1928 je tu živela, pomagala revežem in ustanavljala misijone Mati Tereza. Ogledaš si lahko njen misjon, kjer je njena soba in grob, saj je tu leta 1997 umrla.