Wellington

Po treh urah in pol voznje po razburkanem morju, v druzbi belo - zelenih obrazov in z vreckami v rokah, smo pripluli v glavno mesto.

Wellington je lepo obmorsko mesto, ki slavi tudi po tem, da je poleg Chicaga najbolj vetrovno na svetu. Kot na celem severnem otoku je tudi tu veliko potresov, zato je vecina pomembnih zgradb narejena na pilotih. To sva si ogledala v parlamentu in najvecjem ter najpomembnejsem muzeju Te Papa, kjer hranijo vso zgodovino drzave in maorske kulture.

Z gondolo sva se povzpela nad mesto, uzivala v soncnem razgledu in se na poti nazaj sprehodila skozi botanicni vrt, kjer v oktobru cvetijo tulipani.

Popularni predeli mesta so Courtnay Plaza in Cuba St., kjer ne manjka zabave, barov in restavracij. Kadar pa te veter ne ''prestavlja'', je prijeten sprehod ob morju, marini ali po urejenih poteh v okolici mesta.

Novozelandci so eni najbolj odprtih narodov, kar se vidi v sprejemanju vseh mogocih cudakov in ljudi vseh narodnosti. Ob obisku najstarejse lesene gotske cerkve, sva to se bolj spoznala, saj se v njej lahko poroci vsak, ne glede na vero in kulturo.

Picton

Majhno pristanisko mestece, ki poleg tipicnih aktivnosti nima posebnih zanimivosti, a ga moras obiskati, ce zelis z juznega na severni otok. V lepem vremenu, ki pa ga tokrat nisva imela, je posebnost cesta Queen Charlotte, ki pelje med Havelockom in Pictonom z razgledi na zalive in otocke. Ta predel je se posebno zanimiv za jadranje in trekinge.

Po treh tednih zapuscava juzni otok, kjer sva imela veliko sreco z vremenom, uzivala v lepi naravi in spoznala prijazne ljudi. Prestopala sva okoli 2000 km, poslusala zanimive zgodbe in izvedela informacije o drzavi. Videla sva le majhen del, saj je le juzni otok velik za priblizno sedem Slovenij, zato upava, da se se kdaj vrneva.

Takaka

Pot iz Nelsona do Takake vodi cez hribe, z razgledi na zalive in grice porascene z gozdovi. Golden Bay je zadnji zaliv na SZ delu juznega otoka in Takaka je glavno sredisce v tem delu.
Majhno hipijevsko mestece, od koder sva se s kolesi odpravila raziskovat zalive z zlatim peskom, samotnimi plazami in kristalno cistim morjem. Ustavila sva se v zalivu Ligar ter hodila po hladni vodi in se soncila na plazah Pohare in Tate. Naslednji dan pa sva pristopala do skrajnega SZ dela, vse do koder pelje cesta. Nato sva pot nadaljevala pes, do Fossil Baya, hodila po samotnih dolgih plazah in bilo je kot na koncu sveta. Na poti nazaj sva se najprej ustavila v mestecu Collingwood, nato pa v znani pivnici Mussel Inn, kjer proizvajajo pivo iz vsega mogocega. Blizu Takake je se ena zanimivost - Pupu Springs. Izvir kristalno ciste vode, ki je bil skrivnostni kraj za Maore in je danes najvecji izvir vode v NZ. Ti kraji so eni izmed najbolj obiskanih turisticnih tock in zaradi lepote narave res nekaj posebnega...ja, sedaj bolje razumeva, zakaj nama je toliko popotnikov dejalo, da jim je ta drzava se posebno vsec.

Nelson

Nelson z okolico je eden najlepsih in kraj z najvec soncnimi dnevi na leto. To se pozna tudi po cenah nepremicnin in po vecjem priseljevanju tujcev v zadnjem casu. Mesto ima vec urejenih vrtov, pivovarno z muzejem na prostem, pes poti... najbolj obiskana pa je tocka Central point of NZ, sredisce drzave z razgledom na Tasmanski zaliv in gorovje Richmond.

Po obisku Golden Baya, sva se se za dva dni ustavila v vasici Mapua, ki je 30km oddaljena od Nelsona. Kraj je neturisticen, a je blizu bolj znanega mesta Motueka in cudovitih zalivov Kaiteriteri-ja, kjer se zacne Abel Tasman. To je nacionalni park, ki velja za enega najlepsih, s popularnimi trekingi, moznosti kajakiranja ali le polezavanje na pescenih plazah in samotnih zalivih.

Blenheim

Blenheim je turisticna tocka predvsem zaradi vina, ki ga v teh koncih pridelajo najvec v drzavi. Mozno je vzeti turo degustacij in ogled vinskih kleti (30 eur), ali pa najem kolesa, ki te stane 20 evrov na dan... in sam prevozis to vinsko cesto. Midva pa sva vzela najino turo, hodila med vinogradi, pasniki in grici nad mestom... vino pa degustirala tako, da sva sla v trgovino in kupila 3 litre za 8 evrov.

V Blenheim sva se peljala z avstralsko druzino in poleg drugih informacij izvedela tudi, kako se Avstralci norcujejo iz Novozelandcev. Drazavi, ki sta sicer med seboj zelo povezani, pa tudi vedno tekmujeta med seboj, predvsem v sportih. Ker je Novozelandcev tako malo in toliko vec ovac, Avstralci pravijo da spijo z njimi. :)
A pocasi ta sala vec ne bo veljala, saj zaradi nizkih cen mesa in volne, vedno vec kmetov ovcjerejo preusmerja v zivinorejo in gojenje divjacine.

Kaikoura

Polotok Kaikoura je kraj, kjer se zasnezene gore dobesedno dotikajo oceana. Tu je v vsakem letnem casu mozno videti zivali, kot so orke, kiti grbavci, delfini, razlicne ptice...vedno pa lahko vidis tjulne, ki lezijo po plazah ali kar na cesti. V soncnem vikendu sva si prvi dan vzela kolesa, naslednji dan pa prehodila polotok, kjer pot vodi po vrhu, z razgledom na prepadne stene in samotne plaze.
Kaikoura je kot vecina mest narejena za turizem. Povsod so info tocke z ogromno prospekti ter odlicno turisticno ponudbo. Po cestah srecas veliko kamperjev ter rentanih avtomobilov, saj po vsej drzavi najdes kraje, kjer lahko brezplacno prezivis noc.
Zato ni cudno, da Novo Zelandijo letno obisce okoli 3 miljone turistov.

Waipara Valley & Hanmer Springs

50 km severno iz Christchurcha lezi dolina Waipara, kjer se v zadnjih 10 letih razvija in odpira vinogradnistvo. Lep soncen dan sva prezivela pri prijateljicinem fantu Euanu in njegovi druzini ter se ucila obrezovanja trt. Po koncanem delu smo degustirali njihova vina, med katerimi je Savinjon Blanc najbolj poznan za ta okolis. Letno pridelajo do 70.000 litrov vina, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Mount Cass in ga tudi izvazajo v tujino. Ob dobri vecerji, tipicni NZ torti in posebnem ledenem vinu, smo se nasmejali ob ucenju slovenscine, naslednje jutro pa sva se odpravila naprej, na razvajanje v terme.Hanmer Springs so najbolj popularne terme na juznem otoku. Poleg devetih zunanjih bazenov z razlicnimi vrstami in temperaturami vode, je mozen tudi obisk masaz, savne, spa... V okolici pa je tudi smucisce ali se le sprehod v naravo.

Najboljsi cas za obisk je pozimi a temperature okoli 10 stopin in rahel dez, so bili idelani pogoji za namakanje v vodi temperature do 41 stopin. Bila sva najbolj crna (ne umazana) obiskovalca term, zato so naju vsi sprasevali od kod sva...saj ''kiwiji'' radi povprasajo kdo si in ponosno povedo kaj zanimivega o svoji lepi drzavi.

Akaroa

Polotok Akaroa lezi 82 km juzno od Christchurcha in je ena najbolj turisticnih tock. Tu so se kot prvi naselili Francozi, ki se danes ohranjajo tradicijo ter prodajajo svoje vino, sir in druge izdelke po francoskih cenah. Ponujajo tudi izlet z ladjo po zalivih in vasicah, v poletnem casu pa je mozno plavati z delfini.

Zanimiv je bil ogled bliznje Maorske cerkvice, starega pokopalisca, svetilnika... v lepem spomladanskem vremenu je bil to cudovit enodnevni izlet.

Ashburton & Mt Hutt

Vikend v Ashburtonu sva prezivela pri prijateljih Tonee in Kevinu, ki sta naju povabila preko CS.

Samo mesto ni nic posebnega, zato sva se raje odpravila v gorovje Mt Hutt, kjer je eno najboljsih smucisc v NZ. Stopanje do vrha nama je vzelo kar nekaj casa, vendar pa je lepo vreme, veliko ljudi in band na smuciscu odtehtalo vse. Midva sicer nisva zapravila veliko, lahko pa bi smucala za 87 nzd in si sposodila opremo za se enkrat toliko, seveda za en dan (1 eur-2nzd). V naslednih dneh sva se sprehajala v okolici Methvena, se vozila med pasniki in uzivala ob pogledih na noro pokrajino ter zasnezene gore.

Sobotni vecer pa je bil eden pomembnejsih za kiwije, saj je bila na sporedu zakljucna tekma v ragbiju, med Avstralijo in Novo Zelandijo. S pivom v roki in klobuki na glavi smo navijali za ''nase'' All Black-se, ki so nakoncu zmagali, mi pa smo imeli dober razlog za proslavljanje.

Christchurch

Po petih mesecih Azije sva priletela v najvecje mesto juznega otoka - Christchurch. Preko vecih kontrol in mnogih zastavljenih vprasanjih o tem; kam greva, kaj bova delala, kaj imava v prtljagi...sva se spogledala in spoznala, da je to drzava, kjer obstajajo pravila. Iz letalisca sva odsla brez prtljage, saj se je izgubila v Sydneyu, ter bila sokirana ob nizki temperaturi in visokih cenah.

Christchurch je najbolj anglesko mesto, s katedralo na glavnem trgu, urejeno in cisto z malo rekico, ob kateri so urejeni parki in pes poti. Zanimiv je sprehod po botanicnem vrtu, ogled antarkticnega centra...za turiste vozi stari tramvaj in gondola, ki pa seveda ni poceni.
Kiwiji - prebivalci NZ, so kot pravijo vsi, prijazni in odprti, vendar pa sva v teh nekaj dneh videla tudi veliko cudakov. Zvecer, ko temperature padejo do 10 stopin nekateri hodijo bosi ali v gumijastih skornih po mestu in v nakupovalnih centrih, oblacijo se kot najvecji ''holcerji''...tudi za avtomobile jim ni kaj dosti mar, saj po cestah vidis vecinoma stare odsluzene japonske avtomobile, ki jih le redko operejo in so notri pravo smetisce. Seveda to ne velja za vse, pomembno je le, da je ta eko-turisticna drzava ena najbolj cistih, varnih, prijaznih ter enostavnih drzav za popotnike.

Nova Zelandija je dezela Maorov, kamor so se leta 1820 kot prvi naselili Anglezi in danes na tem velikem ozemlju zivi le 4 miljone mesanega prebivalstva. Pred 40 leti so Anglezi, Skoti, Irci in Kanadcani imeli moznost, da za 10 funtov dobijo prevoz in zagotovljeno delovno mesto, a morajo ostati vsaj dve leti. Vecina jih je tu ostala, vendar pa se vedno primanjkuje ljudi, zato se v zadnjih letih najbolj naseljujejo Azijci.