Iran je islamska država s približno 70 miljoni prebivalcev, od tega jih je okoli 70% starih pod trideset let. Zaradi medijev si mnogi ustvarijo napačno predstavo o državi a je v resnici bolj varna kot marsikatera evropska država.20. aprila sva iz Brnika preko Istanbula priletela v Teheran. Na letališču sva dobila 15 dnevno vizo in že takoj spoznala prijaznost Irancev. Eden od njih naju je pospremil do avtobusne postaje, pomagal kupiti karto in povedal prve informacije o državi. Nato sva se odpravila na 6 urno voznjo proti Esfahanu.
Esfahan je mesto parkov, čudovitih mostov, živopisanih mošej in bazarjev. Središče dogajanja je Imam square, ki z mošejami, vodometi in parki predstavlja najlepši del mesta. Tukaj srečaš kar nekaj turistov, večinoma vodenih preko agencij. Drugače je turistov malo, ljudje so zelo prijazni, se ti nasmihajo, te pozdravljajo in tisti, ki znajo vsaj malo angleško te radi ogovorijo. Vprašanja so vedno enaka: Kaj misliš o Iranu, od kod si, si poročen, imaš otroke …
Hrana ni raznolika, saj se na ulici večinoma dobi hitra hrana (kebab, falafel, pizza …), v restavracijah pa piščanec z rižem, serviranim z maslom ter fižol z zeleno omako (izgleda kot kuhane alge) v katerega dodajo jagenčka. Pri jedeh ti postrežejo, za njih značilen, tanek kruh in slan jogurt mešan z vodo. Zanimivo je, da jedo zelene češne in nezrela jabolka.
Mestni bazarji so ena izmed značilnosti iranskih mest, kjer večinoma moški prodajajo preproge, šale, poslikano keramiko, izdelke iz srebra, raznovrstne sladkarije, oreščke, začimbe … pri tem niso vsiljivi.
V Iranu ni nočnega življenja in barov, tako da se ljudje večinoma družijo po parkih. Družine hodijo sem na piknik, si prinesejo čaj in malice, mladi pa se tu skrivajo pred očmi javnosti in Alaha. V državi je prepovedan alkohoh, dobi se le brezalkoholno pivo (z okusom limone, hruške…), ki ga izdelujejo v Nemčiji in na nizozemskem.
Iran je država, kjer imajo ženske malo pravic, manj možnosti za službo…. Moški hodijo ločeno od žensk, nekateri se držijo za roke. Na avtobusih moški sedijo spredaj in ženske zadaj. Velikokrat imajo ločene vhode in blagajne za nakup kart.
Esfahan je mesto parkov, čudovitih mostov, živopisanih mošej in bazarjev. Središče dogajanja je Imam square, ki z mošejami, vodometi in parki predstavlja najlepši del mesta. Tukaj srečaš kar nekaj turistov, večinoma vodenih preko agencij. Drugače je turistov malo, ljudje so zelo prijazni, se ti nasmihajo, te pozdravljajo in tisti, ki znajo vsaj malo angleško te radi ogovorijo. Vprašanja so vedno enaka: Kaj misliš o Iranu, od kod si, si poročen, imaš otroke …
Hrana ni raznolika, saj se na ulici večinoma dobi hitra hrana (kebab, falafel, pizza …), v restavracijah pa piščanec z rižem, serviranim z maslom ter fižol z zeleno omako (izgleda kot kuhane alge) v katerega dodajo jagenčka. Pri jedeh ti postrežejo, za njih značilen, tanek kruh in slan jogurt mešan z vodo. Zanimivo je, da jedo zelene češne in nezrela jabolka.
Mestni bazarji so ena izmed značilnosti iranskih mest, kjer večinoma moški prodajajo preproge, šale, poslikano keramiko, izdelke iz srebra, raznovrstne sladkarije, oreščke, začimbe … pri tem niso vsiljivi.
V Iranu ni nočnega življenja in barov, tako da se ljudje večinoma družijo po parkih. Družine hodijo sem na piknik, si prinesejo čaj in malice, mladi pa se tu skrivajo pred očmi javnosti in Alaha. V državi je prepovedan alkohoh, dobi se le brezalkoholno pivo (z okusom limone, hruške…), ki ga izdelujejo v Nemčiji in na nizozemskem.
Iran je država, kjer imajo ženske malo pravic, manj možnosti za službo…. Moški hodijo ločeno od žensk, nekateri se držijo za roke. Na avtobusih moški sedijo spredaj in ženske zadaj. Velikokrat imajo ločene vhode in blagajne za nakup kart.
Klub temu Iran pozitivno preseneča in mi je vsak dan bolj vseč...
Ni komentarjev:
Objavite komentar