Arhipelago Bazaruto

Iz Vilancula sva vzela enodnevni potapljaski trip v nacionalni park Bazaruto. Arhipelago sestavlja pet otokov, med katerimi sta najlepsa Bazaruto in Benguera. Na njih so le dragi rezorti in kampiranje ni dovoljeno.

Potapljala sva se na Two Mile Reef in potop je bil odlicen. Mozambik ima neverjeten podvodni svet in uvrscajo ga med najboljse potapljaske lokacije na svetu. Videla sva oba otoka a Bazaruto je se bolj poseben zaradi visokih sipin in lepih razgledov na celo otocje. Je tudi najbolj oddaljen od Vilancula.

Imeli smo lep dan, na poti nazaj pa je bilo morje tako razburkano, da smo skakali po valovih in bili totalno premoceni.

Arhipelago Bazaruto je ena najlepsih tock v drzavi.

Vilanculo

Po stirih mesecih sva prvic sedela na klimatiziranem avtobusu, dobila celo hrano in drveli smo proti Vilanculu. Ob poti sva kupila kazuje in za kilogram placala le 100 metikalov. Prodajalci so skoraj odtrgali vrata, da bi kaj prodali.

Voznik naju je odlozil ob glavni cesti, tam pa sva s chapo (mini bus Toyota Hiace, kot povsod po Afriki) nadaljevala pot do obmorskega mesteca Vilanculo.

Nasla sva si odlicen plac ob morju, ki je popularen tudi za tiste, ki potujejo s kamioni in jeepi. Veliko je turistov, ki si vzamejo avte v JA in potujejo po okoliskih drzavah. Povsod so urejeni kampi z elektriko, kuhinjami in so vecinoma v lasti tujcev.

Ulice so polne prodajalcev kruha in morske hrane. Cene so neverjetno nizke in dobi se prav vse. Ko kupujes moras biti pozoren, saj ti postavijo nizko ceno, kasneje pa te ogoljufajo z tehtnicami na libre.

Poleg pripravljanja na rostilju sva si nasla tudi svojo mamo na trznici, ki je kuhala odlicno. Mozambiska kuhinja je boljsa kot v drzavah prej, saj hrani dodajajo kokos, araside in vec zacimb.

Vilankulo je popolniski plac a zal pa se cez dan skoraj ni mogoce kopati, saj voda tako pade, da je najbolje, da si odpres popularno pivo Laurentina in se prevrnes v viseco mrezo.

Beira

Mini bus do mejnega prehoda Muloza in se zadnje slovo od Malavija. Potem pa na kolo in po vizo v Mozambik. Zaradi bankovcev po 1$ in nekaj zmeckanega denarja smo se dolgo pregovarjali, nazadnje pa sva po placilu 30$ dobila vizo in ze sva bila v novi drzavi.

Na prtljazniku kolesa z ruzakom na ramah smo prevozili 5 km do prvega mesta Milange. Zaradi nedelje tam ni bilo javnega prevoza. Nisva dolgo cakala in ze sva sedela v najnovejsem tovornjaku, ki je bil namenjen proti Nampuli. Po rdeci zemlji, sredi nicesar in katastrofalni cesti sva v kabini s tremi malavijci po 6 urah in prevozenih 200 kilometrih prispela v Mocubo. Ze se je temnilo, ko sva stopala naprej. Prijazen gospod naju je peljal se 100km naprej do vasice Nicoadale, kjer sva morala prespati. Edini hotel je bil kot svinjak z luknjasto posteljo in brez tekoce vode.

Zgodaj zjutraj sva bila spet na cesti in na sreco sva ujela direkten bus proti 600 km oddaljeni Beiri. Skoraj brez problemov le z eno poceno gumo smo po 10 urah prispeli v drugo najvecje mesto v drzavi. Prvi hotel, kjer sva mislila prespati je bil tako grozen, da sva klub temi iskala boljsega. V tej drzavi je spanje drago in za luknjo placas 10 evrov in vec. Popisejo pa te bolj kot na meji in izpolniti moras kar nekaj obrazcev.
Ta vecer se nama je mesto zdelo kot mesto duhov in da se je vojna koncala vceraj ne pa pred 19 leti.
Naslednji dan je bilo vse drugace. Nov jezik, nova kultura, drugacna hrana, portugalska arhitektura, cerkve...drugacna Afrika. Ulice polne prodajalcev in zvecer pridejo ven tudi tisti, ki prodajajo le nekaj kosov raznorazne robe.

Nama pa je bil najbolj vsec oddelek morske hrane, predvsem skampov, ki jih v tem delu indijskega oceana nalovijo najvec. Veliki skampi po 5 metikalov (0,10 evra) so sli kot za med.

Zdaj pa naju caka se ena dolga voznja, da prideva do pravih mozambiskih plaz.

Mulanje

Ze po nekaj kilometrih izven mesta se zacnejo nasadi caja. Kamorkoli se ozres vse je zeleno in med polji so obiralci s slamnatimi kosi na hrbtih. To je regija, kjer proizvedejo najvec caja in ga poleg tobaka in sladkorja izvazajo.

Obiralci v enem mesecu za sest delovnih dni na teden zasluzijo 3000 kwacha, kar pomeni 15 evrov. Vsak drugi teden je placilni dan in takrat se zbere ogromna mnozica ljudi, ter caka na majhno placilo.
Pod hribu blizu mozambiske meje lezi vasica Mulanje. Tam si lahko organiziras razlicne vrste trekov in mozno je prespati v sednih gorskih kocah. Najvisji vrh je Sapitwa in je visok 3001 m. V vasici Likhubula je vhod v nacionalni park in tam sva si vzela vodica, ki naju je vodil do naravnih bazenckov, slapa in razgledne tocke, kjer se odpre pogled na vrhove in zeleno pokrajino.
Malavi je ena najrevnejsih drzav v Afriki, vendar ugotavljava, da bolj so revni bolj so prijazni.
Po vec kot mesecu dni zapuscava to cudovito drzavo. Kljub temu, da je majhna ima ogromno lepih stvari in lahko bi ostal se dlje. Najbolj poseben je zaradi prijaznih ljudi in jezera Malawi.

Blantyre

Blantyre je najbolj razvito in industrijsko mesto v drzavi. Ko hodis po mestu, med visokimi stavbami, se zdi da to ni Malavi. Ima vse kar imajo glavna mesta in je bolj razvito kot Lilongwe. Tu sva si nakupila stvari, ki jih prej ni bilo mozno kupiti, saj so tudi tukaj Indijci, ki delajo biznis. Prihajajo pa tudi Kitajci, ki odpirajo velike trgovine s svojo poceni kramo.

Viza se nama pocasi izteka, a jo bova kot tudi drugi popotniki izkoristila do zadnjega dne. V tej drzavi vecina ostane cel mesec, saj je Malawi zakon!

Liwonde nacional park

Za obisk nacionalnega parka sva se odlocila, ker sva si zelela od blizu videti hipote. Ob glavni cesti sva presedla na kolo ter se z ''voznikom'' peljala 6 km do vhoda v nacionalni park.

Postavila sva si sotor ter ponoci poslusala glasove zivali, ki so hodile mimo.
Naslednje jutro sva vzela kanu trip po reki Shire. Videla sva veliko hipotov, ki so dvigovali glave iz vode ter spuscali neverjetne glasove.
V parku zivi vec kot tri tisoc hipotov, videti pa je mogoce tudi slone, zebre, antilope, opice... ter veliko vrst ptic.

Nacionalni park Liwonde je najlepsi park v drzavi in v njem se je dovoljeno voziti s svojim vozilom. Najbolj poseben pa je zaradi hipotov, katerim se lahko cisto priblizas in jih opazujes iz le nekaj metrov. Poleg NC Chombe v Botswani je to edini park, kjer se je mozno voziti s kanujem po reki.

Cape Maclear

Iz mesta sva se zopet vrnila ob jezero. Z busom do Monkey Baya in nato na kasonu kamiona (matola) po prasni cesti do Cape Macleara. Med grici, zeleno pokrajino in velikimi skalami lezi rt, ki je najbolj popularna turisticna tocka ob jezeri Malawi. Dolga pescena plaza, rezorti in kampi okoli njih pa slamnate hiske in lokalno zivljenje ribicev. Vsi rezorti so kot tudi sicer po vsej drzavi v lasti tujcev, zato je dobra ponudba vsega. Na koncu rta se zacne nacionalni park, ki obsega tudi tri vecje otoke in je pod Uneskovo zascito.

Prehodila sva celo plazo ter opazovala zivljenje lokalcev, ki zivijo z jezerom. Ogromno se pije alkohol, lokalne zvarke in pivo Chibuku, ki ga prodajajo v literskih tetrapakih. Okus je ogaben se posebno zato, ker ga pijejo toplega.
Tudi tukaj sva si pripravljala ribe in poskusila se druge vrste, kot so Kampango, Cambo ter Butter fish, ki ji tukaj pravijo Tiger fish. Vecino casa pa sva lezala v senci ter uzivala v lepih soncnih dnevih.

Zvecer pa na pivo s prijatelji, saj je nocnega zivljenja dovolj. Posedali smo ob ognju, poslusali ritme bobnov in se druzili z lokalnimi rastamani.

Lilongwe

Lilongwe je glavno mesto Malavija. Razdeljen je na novi del, kjer so moderne stavbe in ambasade ter stari del s trznicami, bus postajo, poceno hrano in cenejsimi hoteli. Samo mesto nima vecjih posebnosti, a nama je bil glavni namen, da urediva vize na ambasadah.

Kot tudi drugje po vecjih afriskih mestih se tudi tu prodaja ogromno rabljenih oblacil in obutve. Vse pride podarjeno od svetovnih organizacij, pakirano v balah in nato se prodaja na trznicah. Tudi lesa je ogromno, se posebno lepi izdelki so iz ebna in mahagonija.

Predno sva zapustila mesto sva spet zamenjala na crno in dobila kup denarja, saj je najvecji bankovec za 500 kwacha, kar je dva evra in pol.

Nkhata Bay

Po slovesu naju je na jezeru ze cakala Ilala. V najcenejsem drugem razredu so ljudje lezali en cez drugega, poleg njih pa polne vrece in mastne skatle rib. Zato sva se pretihotapila na palubo se skrila za sotor , zavila v spalke zjutraj pa placala najnizjo ceno.

Nkhata Bay je pristaniska vasica, ki se je najbolj razvila zaradi Ilale, ki se tu ustavi predno gre na otoke in ko se vraca od tam. Ulice so zato kot trznica, ljudje vsepovsod in Nkhata je zelo popularna tocka za popotnike.

Plaza v samem centru ni lepa je pa na drugi strani Chikale beach, z mirnimi rezorti, zalivi in lepimi plazami. Polno je prodajalcev lesenih izdelkov, slik in opojnih substanc.

Malavi je varna, poceni in enostavna drzava za potovanje. Imajo dober transport in dobre ceste, ki so bile financirane iz evropske unije. Ko sva sedla na avtobus so kot ponavadi se zmolili, potem pa smo krenili proti glavnemu mestu.

Otok Chizi

Pred nama je bil teden pocitnic. Mirna jutra, plavanje v jezeru, zvecer pa pripravljanje vecerje. V vasi sva si kupovala zelenjavo in kruh, ribici pa so nama v lesenih kanujih dostavljali sveze ribe. Ker jih en dan ni bilo, sva povprasala za piscanca. Brez tezav so otroci kuro ujeli, prijazen fant jo je oskubil v jezeru in v slabi uri je bila kura pripravljena. Vsi zaposleni, se posebno Vili se je vsak dan cudil nad dobrotami, saj tudi ko oni niso mogli dobiti rib za goste, so se na najinem zaru ze obracale Butter fish.

Da nisva le lezala v visecih mrezah ali modrovala v pisarni, sva naredila tudi potop. Malavijsko jezero ima vec kot 500 razlicnih vrst rib, poleg tega pa smo se potapljali okoli podvodne gore ter se tlacili skozi male jame in med skalami.

Ker vode na otoku ni, za vse sluzi jezero.Uporabljajo klor in vodo delajo pitno. A nama je bolj tekel Kuche Kuche, ki ga je hladil lokalec, ki je imel skrinjo le malo stran od hisice. Zivljenje na otoku je lazje zadnjih osem let, odkar imajo elektriko. Vse se odvija pocasi, ljudje pa so se bolj prijazni kot so ze sicer malavijci. Zato ni cudno, da drzavi pravijo toplo srce Afrike.

Bilo je pravo uzivanje brez pakiranja in izbrala sva si raj za pocitek.