Sydney New Years Eve

Ob prihodu v mesto sva bila presenecena, da je bilo vecino najboljsih raglednih tock ze zasedenih. Hitro sva nakupila nekaj pijace in suho novoletno vecerjo, nato pa kot tisoce drugih od petih popoldne cakala na spektakel vecera. Ob devetih nas je obsvetlil prvi ognjemet, ki je je bil krajsi in namenjem predvsem druzinam in otrokom. Se nekaj dolgocasnih ur in na skrivaj pitje vincka v nealkoholni coni se je ob polnoci le zgodilo. Velicasten in po vsem svetu znan ter z glasbo pospremljen ognjemet je otehtal dolgo cakanje.

V novo leto sva stopila 10 ur pred slovenskim ter kasneje zabavo nadaljevala v centru mesta. Brezplacni prevozi so naju kot tudi mnozice drugih razvozili na razlicne smeri mesta.

Prvi soncni vzhod v letu 2012 sva pricakala na plazi Manly in se pripravljala na popoldanski let proti Tasmaniji.

Ku-ring-gai Chase National Park

Polne in drage sobe so razlog, da sva prednovoletni cas prezivela v nacionalnem parku, ki je od mesta oddaljen 30km. Imela sva sreco, da sva kljub stirideset minutni zamudi leta ujela zadnji trajekt, ki iz Palm Beacha vozi po zalivih.

V polnem kampu so bili vecinoma lokalci, ki se iz centra mesta umaknejo v naravo stran od mnozic ljudi. Mirni zalivi, zasidrane barke in zivali v naravnem okolju...rostilj ter "skatla" vina in uzivanje na plazicah. Iz zelenega raja sva v prvem sopingu ugotovila trditev mnogih drugih, da je Sydney se posebej drag in je trenutno v casu noro visokega dolarja najdrazje mesto na svetu.

Merry Christmas

Danes, dan pred Bozicem, ko je zunaj 39 stopinj se pocasi opravljava na odhod. Pakirava zaprasene nahrbtnike in ob kozarcih vina prezivljava zadnje dni pocitnic v Somerton Parku. Caka naju spet zivljenje backpackerja in odkrivanje se drugih krajev divje Avstralije.

V ponedeljek letiva v mesto zabave in slavnega ognjemeta... vam pa zeliva, da lepo prazujete praznike na drugi strani kuglice.

Izleti z Gabrskovimi

Zanimivosti in znamenitosti Adelaida ze kar dobro poznava, zato smo z njimi odkrivali se nekaj neodkritih koncev. Vedno lepi in drugacni so bili hribi v blizini kamor smo se peljali povprasat za delo in kasneje tudi na izlete. Razgled na doline in mesto z Mt. Lofty-ja je bil se vedno cudovit. Obiskali smo nekaj parkov in hodili do slapa v parku Morialta. Srecali smo tudi koalo v naravnem okolju, ki je ob cesti hitela na drevo.

Nedeljske popoldneve nama je najveckrat zapolnil Mauric. Obiskali smo ulicne sejme, si pogledali popularen film, se z ladjico peljali po reki Murray, ki je najvecja avstralska reka. Najveckrat pa smo se zabavali v lokalih ob pivu in zivi muziki. Prvo in zadnjo nedeljo smo obiskali slovenski klub. Tam smo vecerjali z nasimi izseljenci, ki so nama radi delili svoje zgodbe.

Vsi, ki Gabrskove poznate, pa dobro veste, da sva tukaj pri njih ob morju zelo uzivala. Premalo... a vendar vse kar lahko receva le je beseda HVALA.

Veceri...

Prve dni sva bila dobrih idej, da bova veliko hodila. Zjutraj in zvecer. Jutranji teki so kmali postali preteklost pri vecernih pa sva kmalu dobila Mauricevo in Stefijevo druzbo. En drugega smo priganjali na vecerne sprehode. Izbirali smo razlicne kraje in verjeli, da bomo izgubili vago, ki pa je zaradi dobre kuharice sla le gor.

Najraje sva izbirala poti ob morju ali po plazi. Najveckrat med Kingston parkom in Glenelgom. Dnevi so se koncali s cudovitimi soncnimi zahodi, ki so nam postali vsakodnevni zakljucek dneva.

S kolesom po Adelaidu

Preko oglasa sva ze naslednji dan kupila kolesa, ki nama jih je prodal prijazen zbiralec raznorazne krame. Se celade na glavo in cakalo naju je 30km poti nazaj. Prvi moment najprej po desni na kar sva hitro ugotovila, da bo bolje po levi. Varno sva prispela domov in se veselila dobrega nakupa.

Po urejenih kolesarskih poteh sva odkrivala mesto in okolico. Najljubsa in najlepsa je tura, ki pelje ob morju do Henley Beacha in naprej ob reki Torrens vse do centra Adelaida. Tudi druge poti so lepo oznacene in urejene. Svobodno sva odkrivala tudi druge skrite in odmaknjene dele. Kjub srecanju z ulicno svetilko in vrati avtomobila, sva z tezkim srcem kolesa prodala. Odpeljala sta jih Pakistanca in zdaj sva spet kot prej... greva rajzat pes naprej!

Na 80. letnico v Avstralijo

Na presenecenje vseh sva sedla na "napacen" avijon in poletela proti Avstraliji. Ob 9 zjutraj sva z rjuho v roki stala na vhodnih vratih pri Gabrskovih. Izpolnila sva obljubo iz pred treh let, da se ob Rezini 80. letnici spet vidimo. Preseneceni in sokirani so naju prve minute gledali, nato pa sva ji se enkrat voscila in zazelela predvsem veliko zdravja. Nalili smo kozarce, ter se nasmejali vsemu, kar sva storila, da sva obdrzala skrivnost.

Negombo & Colombo

Majhno mestece Negombo lezi 40 kilometrov iz glavnega mesta. Tu se ustavi skoraj vsak, saj je mednarodno letalisce le 7 kilometrov stran. Ob prihodu in iskanju sobe sva bila razocarana nad nesramnimi lokalci, ki so z vsiljivostjo in dvojnimi cenami oddajali slabe sobe. Po daljsem iskanju sva naletela na Cristija. Nekoc ribic, ki je na plazi "ujel" nemca Josefa, ta pa mu je kasneje zgradil hiso ter sobe v katere tudi sam prihaja. Na hisi zato visi njegova slika, na Cristijevih prsih pa je tetovirano njegovo ime.

Ta del otoka poseljujejo vecinoma kristjani in praznovanje 1. novembra praznujejo naslednji dan.

Odsla sva tudi v glavno mesto Colombo, kjer nama je prometna cesta vzela skoraj dve uri. Tam pa kaos in ulice polne ljudi. Pogledala sva si nekaj zanimivih angleskih stavb, nardila soping ter z Mc Donaldsem presekala pekoco hrano. Se zadnja noc in letiva proti Maleziji.

Mirissa beach

Sredi popoldanskega naliva nama voznik pove, da smo prispeli v Mirisso. Prvo uro preziviva s prijaznim parom in dvema ovcarjema v dnevni sobi njihove hise.

Nato pa na lov za sobo te najpopularnejse backpackerske tocke. Prenocisca ob morju so zelo blizu glavne prometne ceste. Vse sobe so stisnjene in vsak lastnik se dodatno gradi. Takoj sva pogresala prostor, ki sva ga imela v Tangalle, vendar sva ze zvecer ugotovila, da se tukaj dogaja. Muzika in ohlajeno pivo za dober evro ti postrezeno na rajski plazi polni palm ... kaj se hoces boljsega?

Veliko mladih tu ostane vec dni, srfajo in se zabavajo. Ob vecerih pred "restavracijami" postavijo stojnice z morskimi dobrotami. Izberes kar zelis, se dogovoris za ceno in cez nekaj casa je ze na tvojem krozniku.

Na drugi strani ceste je nekaj malih trgovinic, lokalne restavracije in tudi cenejsa prenocisca. Za zajtrk hodila na caj in mastne ocvrtke, spoznavala vsakodnevne lokalce te umazane gostilnice.

Pogledala sva si tudi zgodovinsko mesto Galle, kjer je lepo ohranjen stari del mesta in ga varuje obzidje. Tam so tudi muzeji, veliko zgodovine razlicnih kolonizatorjev, prijetni kafici...

Tudi brivec je pokazal svoje sposobnosti moskega strizenja. Najprej stizenje, nato britje z posebnim razkuzevanjem na koncu pa se masaza glave, ki jo je nato prenesel se na vrat, hrbet... veliko smeha in zabave za nizko ceno in malo napitnine... pa ni bil tako svoh:)

Dnevi so hitro minili in ze sva spet sedela na starem busu, ki naju je popeljal mimo mnogih rezortov zahodnega dela otoka vse do mesta Negombo.

Tangalle

Z divjim voznikom, ki je za lepsi dan zvecil betelove liste in bil zato malo ''zadet'', smo drveli proti morju. Avtobus kot vsak, okrasen z verskimi podobami bogov, glasna lokalna glasba in nabito poln.

Na glavni postaji Tangalla izstopiva, ko se zgodi prvic, da naju nekdo prepricuje da je ''njegov '' hotel najboljsa opcija. Ne zmeniva se dosti in odpeljeva se prosti izbrani lokaciji.

Ob dolgem - neskoncnem zalivu je veliko moznosti prenocisc in zanimivo je, da jih je veliko v lasti tujcev.

V senci raznovrstnega razstlinstva ob zvokih morja in s pogledom na valove sva na verandi prezivljala dneve. Prehodila sva velik del zaliva ter obcudovala divjo plazo. Vecere pa v sosednem rasta baru ob Lion pivu pri nemsko-srilanskem nastopacu.

Mesto pa ravno prav oddaljeno za sprehod, poceni restavracije ali trznice, kjer se z lokalci zapleteva v vedno enake pogovore. Hy... from from... married... children... how Sri Lanka?? Sri Lanka GOOD?? good?? BY!! Vedno znova se nasmejeva, saj so po opravljenem ''pogovoru'' srecni tudi oni. Kjer je turizma malo so ljudje izjemni. Zavedajo se , da je turizem pomemben. Imajo veliko lepega in zanimivega in ce bodo tudi ljudje ostali taki, bo turizem z leta v leto narascal.

Ella

Bogata pokrajina, zelena in gorata, grmicki caja in kave, palme in kasneje borovci, doline in gricki, reke in neskoncni razgledi... Skozi okno vlaka, v druzbi prijaznih Srilancanov, skoraj cel dan do hribovske vasice Ella.

Pes poti do razgledov, med katerimi sva obiskala mali Adams peak in pa vasice, kjer so nekateri praznovali Divali, ki je eden najvecjih hindujskih praznikov.

Ceprav prevladujejo singalisti oz. budisti, so povsod tudi manjse skupine hindujcev. V hribe so jih naselili ze anglezi, kot obiralce caja.

Najbolji cas za obisk otoka je od januarja do aprila in ker naju preganja vsakodnevni popoldanski dez se kaj hitro odpraviva naprej iz tisoc metrov nadmorske visine na nulo.

Kandy

Umaknjeno, najpomembnejse mesto hribovite notranjosti je zgrajeno ob umirjenem jezeru v dolini, ki jo obkrozajo hribi. Zaradi lege v notranjosti in 500 m nadmorske visine je tu drug svet.

Tempelj, kjer castijo sveti zob Bude je kot romarsko svetisce budisticnega ali singalisticnega naroda.

Zabaven star del mesta, pol trgovin, slascicaren in gostilnic s tipicno hrano pa je vedno poln ljudi in turistov, ki tega kraja nikakor ne izpustijo.

V blizinji vasici Pinnawela je sirotisnica, kjer drzava skrbi za vec 50 ostarelih ali zapuscenih slonov. Vsako jutro jih pospremijio do reke, kjer uzivajo v namakanju in hranjenju. Super tocka za turiste, ki tu lahko poskusijo tudi jahanje in kopanje malih in velikih slonov.

Sigirya & Dambula

Sigiriya je majhna vasica sredi zeleno porascene dzungle, kjer se dviga spektakularna skalna trdnjava imenovana Levja skala. Za eno najvecjih atrakcij Sri Lanke je treba odsteti 30 dolarjev, kar je v primerjavi z ostalimi nizkimi cenami veliko. Na vrhu 200 m visoke skale so nekoc postavili palaco. Do nje vodijo kraljevi vrtovi in bazeni. Razgled z vrha je osupljiv.

V bliznjem mestu Dambula pa so znameniti templji v jami v katerih so shranjene podobe in upodobljeno Budino zivljenje. Ogledala sva si le vhod, kjer naj bi stal tudi najvecji budin kip na svetu.

Sprehajala sva se po mestu in obiskala trznico, kjer so nama brezplacno dali sadje in se prijazno nasmihali in nastavljali pred fotoaparat. Vau... honday!... presenecena nad cudovitimi ljudmi!

Uppuveli beach

Spocita in pripravljena, da ''razdreva'' otok, sedeva na avtobus za Trincomalee. Ob prihodu presenecena opaziva jelena, ki hodi po avtobusni postaji, potem pa ustaviva drvecega tuk tuka, namenjena v vasico Uppuveli.

Prijazna majhna vas ima veliko ponudbo prenocisc in vse je v rokah lokalcev. Dolge pescene plaze in ogromno palm daje kraju svoj car. Jutro zacneva s pogledom iz terase na plazo ter ribice, ki so z velikimi mrezami po vec ur na kopno vlekli svoj ulov. Zajtrkujeva pekoce ocvrtke in najveckrat presladek caj, ki ga v "cisti" lokalni gostilnici pripravlja prijazen moski.

Obisceva tudi plazo Nilaveli, kjer je postavljenih le nekaj resortov, sicer pa veliko praznih parcel, ki se cakajo na bogate vlagatelje. Lokalnega zivljenja na plazi skorajda ni, zato je bolj cista in slavi kot najlepsa na tem delu otoka.

V mestu Trincomalee je vec hinduisticnih templjev, saj sever otoka poseljujejo vecinoma Tamilci (hindujci). Mestne plaze so polne pisanih colnov, da se komaj da hoditi mimo. Moski v senci igrajo remi, zenske in otroci pa se druzijo za sebe. Radi se slikajo in nihce ne zahteva za to denar. Tudi vsiljivih prodajalcev ni. Pustijo te pri miru, le opazujejo in s spostovanjem pozdravljajo.

Kljub temu, da imajo morske hrane veliko, sva komaj nasla lokalno gostilnico, kjer so pripravljali kalamare in ribe v omaki.

So pa profesionalci v pripravi Kotu, ki je mesanica naseklanih rotijev z zelenjavo in po zelji tudi z mesom. Ker je za sladico vedno prostor v zelodcku ga zapolniva s Koppo - kokosovo palacinko.

Severni del je ze zajela dezevna doba in vsak vecer dezuje, dnevi pa so soncni a soparni.

Opazne so se posledice cunamija, ki je otok prizadel decembra leta 2004. Veliko his je ostalo brez streh ali pa so bila povsem unicene. Pomoc svetovnih organizacij je se prisotna in seveda zelo potrebna.

Praznovala sva tudi postaranje in si zato veckrat privoscila razvajanje v masaznem ayurvedic centru. Sicer sva zelela skociti pod vodo, vendar potapljanje v tem casu ni najboljse, zaradi slabe vidljivosti in premocnih tokov.

Slovenija - Sri Lanka

Potovanje sva zacela se v noci, ko sva v Ljubljani sedla na vlak proti Dunaju. Iz soncnega dopoldneva sva pristala v dezevnem Istanbulu. Bolj za salo, kot da bi res verjela, sva povprasala za zamenjavo leta. Po nekaj urah cakanja sva namesto cez tri dni ze letela v emiratski Sharjah. Zaradi zamude se nama ni izplacalo vloziti prosnje za vizo (40 eur in najmanj 4 ure cakanja), zato sva enajst ur prezivela na letaliscu. Ob zvokih dzamije in arabske hrane sva ubijala cas preden sva poletela na Sri Lanko.

V zgodnih jutranjih urah sva pristala v Colombu. Takoj sedla na tuk - tuk in kmalu za tem ze pila caj ter zobala masne ocvrtke v lokalni restavraciji. Zdelo se je, kot da sva se izstrelila na ta otok.

Vse je bilo, kot da sceno ze poznava. In res, primerja se lahko z Indijo in Burmo. Ljudje so sicer na videz cisti indijci, vendar jih je zlahka lociti po nacinu govora.

Iz bliznjega mesta sva z vlakom za 250 Rupi (1eur - 150 RS) v 4 urah prispela v Anuradhapuro.

Utrujena sva si mesto ogledala s prijaznim voznikom tuk-tuka, ki naju je popeljal med templji te starodavne prestolnice.

Znocilo se je ze ob 6h in ne kaj dosti kasneje, sva ze spala ter nadoknadila casovni zamik in izgubljene ure na letaliscih.

Barcelona

Basque Country ''Amigos''

Basque Country

Arnedillo & La Rioja

Hendaye & Biarritz (France Basque)

Pamplona - San Fermin 2011

San Sebastian

Valencia

Florianopolis & Santa Catarina

Floripa, kot mestu pravijo je najbolj rastoče in popularno na jugu Brazilije. Turizem prinaša veliko denarja kar je vidno po visokih cenah in kvalitetnem življenju ljudi. Našel sem si posteljo za dvajset eurov v starem delu mesta in se z odličnimi busi vsak dan odpeljal na različne dele Santa Catarine. Otok ima kar 42 čudovitih plaž med katerimi so tudi za nudiste. Pogledal sem si nekaj krajev med katerimi sta najlepši plaži Mole in Lagoinha de Este. Dnevi so prehitro minili in že sem sedel na nočnem busu proti Sao Paulu.

Sklenil sem krog in bil spet na začetku poti po Južni Ameriki. Še zadnji dan sem preživel v centru mesta med mnogimi japonskimi emigranti, ki so delili cvetje za spomin na žrtve v Fukušimi. Meni pa je po glavi hodila le misel o nepozabnem potovanju in o srečnem povratku med domače ter na tekmo v smučarskih poletih v dolini pod Poncami.

Punta del Diablo

Punta del Diablo je poznan kot eden najbolj popularnih popotniških placov v državi. Kraj se je iz male ribiske vasice razvil v turistično točko za mnoge Argentince in Urugvajce. Sem predvsem prihajajo srfarji, ki lovijo valove na različnih spotih in tudi za kopalce je poskrbljeno na mnogih plažah. V okolici je zanimiv ogled nacionalnega parka Santa Teresa, kjer lahko kampiraš na osamljenih plažah, vidiš različne živalske vrste in uživaš v norih sončnih zahodih.

Žal že odštevam zadnje dni in na mejnem prehodu Chuy čakam na avtobus do brazilskega mesta Pelotas.