Potovanje sva zacela se v noci, ko sva v Ljubljani sedla na vlak proti Dunaju. Iz soncnega dopoldneva sva pristala v dezevnem Istanbulu. Bolj za salo, kot da bi res verjela, sva povprasala za zamenjavo leta. Po nekaj urah cakanja sva namesto cez tri dni ze letela v emiratski Sharjah. Zaradi zamude se nama ni izplacalo vloziti prosnje za vizo (40 eur in najmanj 4 ure cakanja), zato sva enajst ur prezivela na letaliscu. Ob zvokih dzamije in arabske hrane sva ubijala cas preden sva poletela na Sri Lanko.
V zgodnih jutranjih urah sva pristala v Colombu. Takoj sedla na tuk - tuk in kmalu za tem ze pila caj ter zobala masne ocvrtke v lokalni restavraciji. Zdelo se je, kot da sva se izstrelila na ta otok.
Vse je bilo, kot da sceno ze poznava. In res, primerja se lahko z Indijo in Burmo. Ljudje so sicer na videz cisti indijci, vendar jih je zlahka lociti po nacinu govora.
Iz bliznjega mesta sva z vlakom za 250 Rupi (1eur - 150 RS) v 4 urah prispela v Anuradhapuro.
Utrujena sva si mesto ogledala s prijaznim voznikom tuk-tuka, ki naju je popeljal med templji te starodavne prestolnice.
Znocilo se je ze ob 6h in ne kaj dosti kasneje, sva ze spala ter nadoknadila casovni zamik in izgubljene ure na letaliscih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar