četrtek, 28. februar 2013

Annapurna Base Camp


Najprej klasicni zajtrk z jajci in prazenim krompirjem, nato pa na bus do vasice Nayapul. Od tam pa pes do Birethantija, kjer je kontrolna tocka. Prvo noc sem prespal v vasici Ulleri, kjer sem cez okno moje sobice dobil pogled na juzno Anapurno in Hiun Chuli. Pot je tako speljana, da ne manjka prenocisc in restavracij ob poti ter ze pri visini 1500 metrov nabijajo cene.
Zjutraj sem pot nadaljeval do Ghorepanija, kje sem iz Poon Hilla imel nor soncni zahod in vzhod na verigo Dalagirija in Anapurn. Bolj ko se vpenjas visja je cena. Prenocisce sem dobil zastonj, ce sem pri njih narocil hrano. Seveda sem moral vedno vprasati, saj sami nikoli ne povedo in vecina pohodnikov placuje tudi sobe. Vso hrano prinasajo s konji in osli v visje lezece kraje pa nosaci s polno natovorjenimi kosi. V placih pretiravajo s cenami hrane in nekatere stvari so drazje kot pri nas in seveda slabse kvalitete. Vse ''restavracije'' imajo enake cene in nimas druge izbire kot da placas. Zgovarjajo se na transport in nosace, ki pa malo zasluzijo glede na cene vsega.
Pot sem nadaljeval po ledeni soteski do Tadapanija, kjer je bil spet velicasten pogled  na Anapurne ob crnem caju in oresckih. Nato pa na daljso hojo vse do Chomronga in pred nocjo sem prispel do vasice Sinuwa. Vroc tus in klasicna vecerja - Dal Bat je bil na vsakodnevnem meniju. Vcasih tudi po dvakrat na dan.
Naslednja etapa sem nadaljeval do Deuralija, kjer se je na visini 3200 metrov zacel sneg kasneje pa tudi mraz in megla. Popoldne sem prisel do baznega tabora Machhapuchhre, kjer smo se v hladnem prostoru ogrevali in cakali na vecerjo. Povprasal sem lokalne vodice ce je mozno v enem dnevu priti nazaj do Jhinudande. Odgovor je bil, da najdlje do kraja Bamboo ali do Sinuwe. Pa sem jim reku, da to nebi smel biti problem za  gamsa izpod Alp:). Kmalu po vecerji sem se zavil v dve odeji in cakal na zgodnji alarm.
Zacel sem hoditi pred sesto zjutraj in pri -5 stopinjah so mi cez tanke rokavice prsti dobro zmrzovali. Ob soncem vzhodu sem prisel na visino 4130 metrov do baznega tabora Annapurne, se ogrel s cajem in pofotkal mogocne gore. Vrnil sem se nazaj v M.B.C spakiral ruzak in se odpravil na maratonsko hojo vse do Jhinudanda hot springov. Tam se takoj dobil dobro druzbo argentinskega para in dva dni smo se namakali in pocivali na terasi z razgledom. 
Po enem tednu sem se po drugi poti vrnil nazaj v Nayapul, kjer sem se z busom vrnil nazaj v Pokharo.

Ni komentarjev: