Puskar je poznan po razlicnih templjih in svetem jezeru, ki naj bi bilo tako sveto, da okrog njega lahko hodis le bos. To je kraj, ki naj bi ga vsak hindujec vsaj enkrat v zivljenju obiskal. Zato ne manjka lokalnih turistov in zanimivo je opazovati kako castijo sveto vodo. Ob soncnem zahodu pa ''udarijo'' lokalni sviraci s tipicnimi instrumenti in poizkusajo kaj zasluziti. Ponujajo tudi jahanje kamel a jaz sem raje zajahal motor in se odpeljal v neturisticne konce. V mali vasici Karel so me tako sprejeli, kot da bi prvic videli tujca. Vsi so se hoteli slikati, me vabili v hise in kuhali caj. Obiskal sem tudi nekaj posebnih sadujev med katerimi je nek, ki naj bi jedel samo krompir. Sprehodil sem se tudi na hrib do templja Savitri, kjer sem z lokalcem odigral partijo saha s pogledom na sveti Puskar.
Glavna ulica je kot trznica tekstila in druge robe in vsak, ki ima opravka s turisti te hoce ''nategniti''. Vec kot zapravis vec si vreden. Vsi nate gledajo kot na dolarcka in cas je bil za odmik od naporne in neverjetne Indije.
Iz Ajmerja pa spet na ure vlaka in naslednje popoldne sem izstopil v kraju Sagauli. Od tam pa z rikso do ceste, kjer sem ustavil dzip. Vzeli so me notr do obmnejnega mesta Raxaul. Cesta pa katastrofa, ponekod kot njiva. Na koncu je kamion ostal v blatu in morali smo obrniti in pot nadaljevali po stranski njivi. Vse skupaj se je zavleklo in v noci smo prisli do depresivnega obmejnega mesta, kjer sem prespal v sobi 2 x 1,5 metra in zgodaj zjutraj vstopil v Nepal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar