sobota, 29. december 2007

Corn island

Na Corn island je mozno priti po kopnem z busom do Rame, nato z colnom do Bluefieldsa in nato s staro zarjavelo barko na Big Corn island . Po pogovoru z drugimi sem izvedel, da moras imeti sreco in veliko zivcov, ce v 10 urah voznje sploh ujames barko in po 15 urah in vec prides na cilj. Midva sva zato izbrala boljso in drazjo pot in si kupila povratno karto Managua-Big Corn island. Po pristanku pa se na 30 min adrenalinsko voznjo na najin cilj - mali koruzni otok. Ta 2 km otocek, sredi karibov s cudovitimi plazami, polnih palm in turkiznim morjem je raj za potapljanje in ljubitelje jastogov in ostalih morskih dobrot. Na otoku ni cest in prevozno sredstvo so bose noge in ''sajtrga'' za prevoz razlicnih stvari
Tukaj sva v kabanji 10 m od morja, ob jastogih, vinu in ostalih lokalnih dobrotah prezivela novoletni dopust.

petek, 28. december 2007

Granada

Na busu San Jorge-Granada je pobiralec kart v naju videl dva naivna gringota in nama racunal dvakratno ceno. Po daljsem pregovarjanju nama je vrnil cetrtino denarja. Ampak to se ni bilo pol cene karte, zato sem mu iz glave snel kapo on me je pa samo debelo gledal. Vsi na avtobusu so se mu smejali in mislim da je spoznal, da se s Slovencki ni za igrat:)... kapa pa je razveselila prvega reveza na cest
Granada -500 let staro mesto z lepo urejenimi katedralami in hisami je polna turistov. Na obrobju mesta je pes cona s plazo ob jezeru. Samo mesto nima posebne atmosfere in nocno zivljenje se hitro zakljuci.
Zdaj pa tudi midva greva na zasluzen dopust:). Jutri letiva iz Managve na rajski Corn island.

nedelja, 23. december 2007

Isla de Ometepe

Isla de Ometepe je otok, ki lezi sredi 10. najvecjega jezera na svetu-Lago de Nikaragva in meri skoraj toliko kot pol Slovenije. Na otoku sta dva vulkana, ki sta tudi otok ustvarila. Iz mesta San Jorge sva vzela staro barko, nalozeno z lokalci in vso njihovo kramo in prispela v najvecje mesto na otoku Moyogalpa. Ker so prazniki sva prisla na najvecji dogodek v letu-bikoborbe, kjer sva z prijaznimi lokalci preziveli super vecer. Na otoku vecinoma ni avtov, zato pa imajo vsak kaksnega konja, ki ga krtacijo in perejo ob jezeru in se nato pokazejo pred drugimi. Naslednji dan sva v upanju, da prideva na drugo stran otoka (30km) izkazalo da sva rabila kar 6 ur. Vmes sva ze konja kupovala in izvedel a, da ga dobiva ze za 110$. No saj bus pride vsake nekaj ur ampak takrat je tako nabasan lokalcov in na njem od zivali, cementa, ceglov, koles...
Na bozicni dan sva se odpravila na slap San Ramon, ki izvira iz vulkana in je tudi edina pitna voda na otoku. Kar dobro sva se nahodila, da sva prisla do tega 80m slapa, kjer sva se pod njim prijetno ohladila. Zadnji dan sva od lokalca rentala rdeco strelo-kitajca. Prevozila sva cel otok in si ogledala vse rance in se kopala v termalnem vrelcu-Oho de agua.

petek, 21. december 2007

San Juan del Sur

2o km iz mesta Rivas sva se po cesti - njivi pripeljala do najbolj turisticnega manjsega mesta na pacifiski strani. Tu se zadnja leta na veliko prseljujejo tujci, ter si gradijo luksuzne vile z razgledom na lepe plaze. To vse ima vpliv na visje cene prenocisc in prevoza kot drugje v Nikaragvi. V okolici je vec pescenih plaz z visokimi valovi, ki privabljajo srfarje. Od lokalnih ribicev si kupujeva poceni morsko hrano in cediva sline Marti-lastnici Guest housa. Ponoci pa hodiva na boksarske tekme, kjer se pijani lokalci med seboj dokazujejo ''ko je naj jaci u selu'' medtem ko je oborozeni varnostnik trgovine sodnik s piscalko.
Z lepimi spomini zapuscava plaze in greva v vecje mesto, da obcutiva Bozic.

sreda, 19. december 2007

Samo vera in utrganost jih resuje:)

Ze veckrat sva ne avtobusih dozivela ljudi, ki drugim prodajajo vero za kaksen kovanec in zastonj prevoz ter drugih ljudi, ki poskusajo z ''utrganostjo'' kaj zasluziti.(vec v filmckih).

Playa Poneloya

Poneloya je majhna vasica s lepo pacifisko plazo. Toplo morje in ogromni valovi je raj za srfanje ampak zaenkrat se turizem se ni razvil, saj sva srecala samo tri turiste. Lokalci se prezivljajo samo od ribolova. Ob morju so kao restavracije-zbite hiske iz raznih desk in pokrite s slamo, zarjavelo plocevino. Tu sva poizkusila ceviche z skampi in skoljkami in ribe s prilogo za 5 eur oba. Te morske dobrote sva zalila z najbolj znano nikarasko pivo Toña in Victoria.

ponedeljek, 17. december 2007

Leon

Nikaragva je najvecja drzava Centralne Amerike, ki se se vedno postavlja na noge zaradi vojne, ki je trajala 1980-90. Ceste so luknjaste in avtobusi uniceni, tako da za 20km potrebujes vec kot uro, zraven te pa tako pretrese, da te pomiri samo najbolj znan in popularen rum Flor de Caña.
Ceste so polne konjskih vpreg, za krajse razdalje se ljudje prevazajo na kamionih.
Leon-mesto cerkva z najvecjo katedralo v Centralni Ameriki je polno dogajanja. Ulice so polne prodajalcev, ki vsak po svoje poizkusa zasluziti kaksno kordobo. Mesto obdaja 10 nedelujocih vulkanov najbolj znan za turiste pa je Cerro Negro, po katerem lahko bordas v krater vulkana... no to bova tudi probala!

sobota, 15. december 2007

Tegucigalpa

Glavno mesto Hondurasa, ki je obdano z manjsimi hribcki. Skozi mesto tece reka, ki locuje revni in bogati del prebivalstva. Sredisce mesta z dvema katedralama je lepo urejeno in ima pes cono polno trgovin, slascicarn in fast foodov. Tudi veseli december se cuti saj je mesto kar okraseno z jaslicami, veliko bozicno smreko in ostalimi okraski. Nad mestom se dviga hrib Picacho, kjer je nacionalni park z lepimi vrtovi, zivalskim vrtom in najvecjo znamenitostjo-kipom Jezusa s katerega se vidi celo mesto.
Nocno zivljenje se dogaja na bulevarju Morazan, kjer je polno barov, diskotek in restavracij ampak samo za bogate prebivalce, saj so cene na evropskem nivoju.

sreda, 12. december 2007

Utila-Rock Harbour

V nasi potapljaski bazi sva rentala kajak in se skozi koralni greben cez goscavo zarascenih mangrov prebijala na drugo stran otoka. To je bila prava avantura saj po uri in pol nisva vedela ce je pot prava. Kanal je bil sirok tudi do 2 metra okoli pa samo goscava. Še sreca, da se je pojavil domorodec in povedal, da sva na pravi poti in da je do cilja le se 10 min. Na drugi strani pa neodkrite plaze s palmami in cisto vodo. Ene palme so bile tako nizke, da sva lahko narabutala kokose in se odzejala. Srecala sva samo eno zivo bitje-domorodca razcapanega in zarascenega , ki tam zivi sam. To je bil pravi robinzonski trip.

sobota, 8. december 2007

Utila

Majhen otok, 13x5 km z vecino crnim prebivalstvom, ki govorijo nerazumljivo karibsko anglescino je znana potapljaska lokacija z poceni potapljanjem. Vse se dogaja na eni ulici ob morju, polni lokalov in dive centrov, ki ponujajo brezplacne sobe, ce se potapljas pri njih. Morska hrana, prijazni domacini in zanimiv podvodni svet so razlog, da si tu vzameva pocitnice, razisceva bliznje manjse otoke in recni kanal
-Potapljanje:
Pri nemcu Grinti sva vzela paket 8 potopov in dveh nocnih. Odrivali smo podvodne jame, videli morskega pajka, hobotnico, jastoge, druge zanimive ribe in korale. Tudi drugi potopi so bili zanimivi saj smo plavali z veliko zelvo in mantami.
-Kolesarjenje:
Rentala sva kolesa in si pogledala otok, se kopala na lepi plazi in sla na bliznje letalisce, ki je samo nekaj asfalta in ena majhna strehca. Na enem delu otoka gradijo lepe hise, ki so naprodaj tko da ce se kaksen zanima naj mi sporoci:)

petek, 7. december 2007

Tela

Po brezplacni voznji sva prispela v San Pedro Sulo-2,5 miljonsko mesto polno prometa, ljudi in umazanije. Ker sva zamudila bus iz glavnega terminala naju je prijazni domorodec peljal na drugo postajo, placal bus in tudi tam nama je usel zadnji bus do Tele. Tu sva vzela najprej bus do mesta El Progreso in nato koncno Tela, kjer sva ob 10 zvecer z taksistom Lojzetom preiskali vse luknje in nato nasla sobo za eno noc. Drugo jutro sva se spehodila po mestu in plazi, kjer so nama lokalci ponujali vec izletov in ogledov znamenitosti. V Teli-mestu ob karibskem morju zivijo mesani prebivalci ala Jamajka people, ki leno prezivljajo dneve v senci in se ful sekirajo-skor tolk kot midva:)

četrtek, 6. december 2007

Copan

Po 15 urah presedanja z busi, taksiji in kombiji sva se dobila v hiski na drevesu. Po dveh dneh sva zapustila Guatemalo in prispela v Copan. Majhno mesto, ki se je razvilo zaradi bliznjih majevskih rusevin. Pricakovanja so bila vecja od videnega saj se ne morejo primerjati z Tikalom pa se vstopnina je draga, tko da sem zdaj res videl vse te majevske rusevine, ki so najbolj znane za ta del sveta in zdej imam tega kamna dovolj. Po ogledu rusevin sva si pogledala se mesto in nato vzela bus proti San Pedru Suli.

sobota, 1. december 2007

San Salvador

To 2 miljonsko mesto je mesto velikih nakupovalnih centrov, ki jih kopirajo po americanih, notri pa trgovin vseh vrst in toliko burger kingov in vseh ostalih verig, ki jih nisem videl. Ljudje zgledajo bolj evropski in tudi obrobja glavnega mesta so zelo moderno narejena. Zmenjeni smo bili z Luisem, ki nas je pobral pred centom multi plaza in nas najprej peljal na ''pupuse''-rizevo testo z sirom in fizolom, ki je tipicna salvadorska jed. Tam smo spoznali se ene salvadorce in skupaj sli v nocno zivljenje, ki je tako na nivoju, da se Slovenija tezko primerja. Sedaj smo v starem centru, ki je vec al manj vse ena trznica... je tudi nekaj parkov in katedral predvsem pa cisto prevec prometa, smoga in norije...
Naredili smo premik v staro mesto Suchitoto, ki ga obdaja jezero Suchitlan. Malo smo si pogledali mesto... jutri pa gre vsak po svoje... jaz se vracam v Guatemalo kjer dobim s Tino, Simon gre proti Nikaragvi in Uros v Honduras...

četrtek, 29. november 2007

Playa el Tunco

Playa el Tunco-prasicja plaza, ker ob plazi ven gleda velika skala, ki naj bi bila podobna kao prascu. Tukaj je polno srfarjev, ki cele dneve cakajo na svoj najboljsi val. Spimo v lepem hotelu z bazenom cisto ob morju in polezavamo pod palmami v mrezah, veliko se sekiramo in premisljujemo ce je to dobr, kajti nad nami je polno kokosov, ki nam ob padcu na glavo povzrocijo velik stres:). Nc grem na pivo Pilsener za 1$, ker sam to nas lahko resi tega trpljenja.



sreda, 28. november 2007

Los cobanos

Los cobanos je ribiska vasica, kjer se pravi turizem komaj odpira. V blizini je ogromen resort, kjer smo si ga mi ogledal in mal poslikal dokler nas niso varnostniki izgnali, ker so nas dobili brez zapestnic... smo si pa vse pogledal. Domacini so ful prijazni... jedli smo odlicno morsko hrano ala ceviche s skampi, skoljkami, ribami, ki nam jih je pripravljala ene gospa, ki smo jo potem kar mama klicali. Z njenim sinom sem se zmenil za ribolov in smo sli mal trnek namakat... ulov 5 rib nam je nato nasa mama pripravila za vecerjo. Spali smo v odlicnem hotelu z bazenom:
http://www.loscobanos.com/
Pred odhodom proti mestu La Libertat je slucajno prisel lastnik hotela in se nam ponudil, da nas on lahko pelje do mesta, ce gremo mi prej z njim pogledat en resort, ki ga gradi ob morju proti meji z Guatemalo. Seveda se taki ponudbi nismo uprli, kajti hoja po 33 stopinjah na ciken bus ni ravno fajn:). Z novim terencem smo kot gospodje vozili sem in tja... vse nam je razlozil in ustavljal na razgledih in surf spotih ter nam razlagal, kako je on z brati pred 35 leti tukaj srfal med prvimi v Salvadorju. Dostavil nas je direktno na plazo El Tunco, kjer je znano za enega najboljsih srfarskih placov v Salvadorju.

ponedeljek, 26. november 2007

Santa Ana

Smo v drzavi, ki je malenkost vecja kot Slovenija in ima za denar ameriski dolar. Kot prejsne drzave spet vecino revscina, saj so imeli drzavljansko vojno od 1980-1992, kar se se vedno pozna. Od 20-25% prebivalcev se je izselilo v ZDA odkoder jim posiljajo denar, da tukaj sploh lahko zivijo. Je pa to drzava, ki ima vsak orozje, zato so povsod plakati z sliko in napisom prepovedan vnos orozja... ampak ljudje so pa prijazni. Sedaj smo v mestu Santa Ana, kjer smo eno noc prespali... spanje je kar drago, ker po drzavi ni veliko hotelov in turizma imajo pa baje lepe plaze ene najboljsih na svetu za srfanje. No bomo vidl...

sobota, 24. november 2007

Quezaltenango-Guatemala city

To je drugo najvecje guatemalsko mesto, ki lezi na nekaj vec kot 2300m, zato temu predelu pravijo tudi Los Altos. Malo smo si pogledali mesto ter nocno zivljenje in se ze naslednji dan vrnili v Guatemala city, kjer nas sedaj gosti Claudia preko couchsurfinga. Zivimo pri njej v bogatem predelu mesta, kjer imajo ni da ni. Ona nas vozi naokoli z avtom ter nas spoznava s svojimi kolegi. Danes zvecer se dobimo pri njej in imamo kuharski dvoboj v nacionalni hrani...ampak mi kuharji bomo kr spagete s tuno in zelenjavo naredil... jah kaksna slovenka nam manjka pa bi verjetno slo:)

torek, 20. november 2007

San Pedro la laguna

Z barko smo sli na drugo stran jezera Atitlan in si pogledali mesto Santigo Atitlan, ki ni dosti drugace kot Panajachel. Spet dosti ameriskih gringotov in veliko trznic z vso indijansko kramo, zato smo vzeli drugo barko proti mestu San Pedro la laguna, ki pa je res nekaj posebnega...pravo bacpakersko manjse mesto z ekscentricnimi lokalci in tudi ljudmi, ki so se sem prisli najdet pa se iscejo tudi ze po 30 let. Zdej ze mame flower-power generacije in ameriski vojaki vietnamske vojne, ki so tukaj nasli svoj mir ob zelo dobri klimi in lepimi razgledi. Nekateri so tukaj odprli tudi meditacijske centre, masaze, joge... sploh pa je mesto znano po zelo ugodnih cenah ucenja spanscine. Spimo zraven jezera, kjer tudi sposojajo kajake in se iscemo v mrezah napetih pod pomarancami.

1. Stres: Pokradli Guatemalske Qezale(lastnik sob:slika desno)
No pa se ena taka stvar, ki bi si ji lahko reklo stres... seveda kot ponavadi spoznavamo razlicne lokalce, ki ti seveda probavajo zrihtat vse samo, da imajo kaksno provizijo... mi smo se spoznali z lokalcem Fredijem, ki vsak dan pesaci mimo in se je ustavil pred nasimi sobami za 10 min... na ta izgovor se ja nato izgovarjal lastnik nasih sob ces kaj se pa z takimi pogovarjate in da je sigurno on ukradel... ampak rezervne kljuce ima samo on... potem sem sel do Fredija in mu zatezil za pokraden denar... on ni vedel nic o denarju... nato sem ga odvlekel do lastnika sob on pa zecel tult na njega(verjetno samo zato da bi opral sebe)na koncu je metal flase kokakole za njim tko da sem naredu celo stalo.
Ampak ta lastnik je zmesan... v eni sobi ima svojo cerkev, na steni vsaj 20 slik marije in ful kipov, na tleh kadilo in biblije... razlagal nam je da je on eden od apostolov... zraven pa slike, ko je bil vojak, marinec s puskami. Trikrat na dan zmoli po 50 psalmov in upa da mu bo bog odpustil za stvari, ki jih je prej naredil. Ja Guatemala je ful revna drzava v kateri ti policija nic ne pomaga tko da lahko pozabim na denar razen z lastnikom bom sel zmolit nekaj psalmov in ga vmes poprasal se malo po denarju drugace bo pa to samo zgodba za katero tocno nikoli ne bom vedel... bo pa sola, da je treba na denar bolj pazit... ampak ce mas kljuc od sobe je malo lazje priti v sobo:)
No ravno molil nisem, ker se mi je mudilo na bus sem mu pa z mojimi ponosenimi boksarcami zamasil wc tko da se bo se spomnil name ko ga bo probal odmasit:)

ponedeljek, 19. november 2007

Chichicastenango

Danes smo se odpravili na eno najvecjih trznic v centralni ameriki. Zamenjali smo vec lokalnih ''chicken busov'' in tudi kombi za 12 ljudi v katerem nas je bilo cez 30 tko da se tudi premaknit nisem mogel(sem obcutil na mojih kolenih). Je pa to pravi dogodek saj se vozis s samimi lokalci-indijanci, ki na buse vlecejo od kur, puranov. Enega purana v narocju starejse indijanke sem imel zraven, ki pa je bil zelo priden... no vcasih je vtaknil glavo v rokav moje majice. Tudi vonjave so temu primerne ampak je fajn tudi to probat. Na trznici pa prodajajo tekstil, sadje, od zivih in visecih zivali, ki pa je zacetna cena vedno cisto previsoka tko da sem spet glihal in kupil en pulover za manj kot pol cene.

Lago Atitlano-Panajachel

Jezero Atitlan ki lezi na 1600n.m je eno najvecjih znamenitosti Guatamale. Obdajajo ga trije vulkani visoki cez 3000m, ki naredijo jezeru neverjetno podobo. Okoli jezera pa lezi veliko indijanskih vasic, ki si jih lahko ogledas s colnom. Eno izmed njih je tudi Panajachel, vejetno najbolj turisticen del jezera, kjer s svojo pes cono in mnogimi lokali privablja veliko turistov, ki si lahko kupujejo razne tekstilne in druge izdelke po zelo ugodnih cenah.

nedelja, 18. november 2007

Antigua

Antigua je staro kolonialno mesto obdano z vulkani. Na enega bliznjega smo sli tudi mi (vulkan Pacaya) sicer ne cisto do vrha ker lava tece pod njim kot potok. Priblizali smo se na 2 metra in obcutili tako vrocino, ki nam je tako izsusila grla, da smo morali ta nas podvig hitro proslavili v hostlu in nato se po mestnih barih. Mesto Antigua, ki je bilo prej tudi glavno mesto Guatemale vse do potresa leta 1773 je sprosceno mesto s vecimi cerkvami, parki in zelo varno zato je tudi veliko turistov.

četrtek, 15. november 2007

Guatemala city

Iz Floresa smo sli na nocni bus proti glavnem mestu Guatemale. Ze na avtobusni postaji smo imela s Simonom problem ker so najine karte prodali se dvema drugima. To se po Guatemali kar redno dogaja saj smo govorili z drugimi popotniki, ki so stali ali spali po sredini busa. Ampak trmasti slovencki se ne damo in tako sva se po pol-urnem prerekanju dobila sedeze. V 2 milijonskem Guatemala cityju nismo kaj dosti videli razen voznje s taksistom in iskanjem pravega bankomata... je ogromno mesto polno prometa, smoga in trgovin in baje tudi nevarno, ki ga popotniki ponavadi izpustijo. Zato smo vzeli ''chicken bus'' z imenom ''blue bird'', ki je dejansko poletel kot ptica proti mesto Antigua.

Flores-Tikal

Flores je majhen otocek, ki ga povezuje cesta okrog pa lezi veliko jezero... je pa kar turisticno zaradi bliznjega Tikala... spali smo v super hostlu Los amigos, kjer je bilo tudi najvec popotnikov. Tukaj smo si tudi uredili prevoz do Tikala.(od danes 15.nov so vstopnino podrazili kar za trikrat)
Tikal, majevske rusevine sredi dzungle, kjer je pred vec kot 1200 leti zivelo vec kot 10 tisoc ljudi je bil najvecji predel majevskega ljudstva... ohranjeno je kar nekaj templjev, trgov in piramide so visoke tudi 60 metrov. Na nekaj smo tudi splezali in imeli lepe razglede na neskoncno dzunglo in druge piramide.

ponedeljek, 12. november 2007

Livingston-Rio dulce

Livingston je zanimivo mesto ob karibski obali Guatemale, kjer zivijo crnci in indijanci... je pol ceneje kot v drzavah do sedaj vendar so tezave z dvigovanjem na bankomatih. Po nakjucju sva spoznala nasa rodzaka Zorana in Vojkana iz Beograda, ki ze celo zivljenje delata po Juzni Ameriki. Skupaj smo si naredili balkan zur in debatirali ob rumu in cervezi ter plesali in se zabavali do poznih ur. Naslednji dan sva vzela barko proti mestu Rio dulce kjer smo se vozili po recnih rokavih in po jezeru Lago de Izabar. Pokrajina je neverjetna, ljudje so prijazni, zivijo ob rekah in se prezivljajo od lovljenja rib in malo od turizma.
Iz mesta Rio dulce sva z busom preko San Luisa prispela do resorta Finca Ixobel, kjer se spi v hisah na drevesu in kjer ob dobri hrani in lepi naravi ponujajo veliko sportnih aktivnosti po zelo ugodnih cenah. http://www.fincaixobel.com/
Naslednji dan sva postopala lokalce in sva se na kesonu z ostalimi domorodci in psom pripeljala do mesta Poptun in nato z busom proti Floresu, kjer je izhodisce za slavne majevske rusevine Tikal. Koncno smo se dobili s Simonom tako, da smo sedaj tukaj ''Tres gringos de Eslovenia''.

petek, 9. november 2007

Belize

Iz mehiškega mesta Chetumal sva vzela bus proti Belize city-ju in za 10 minut zamudila zadnjo barko proti otoku Caye Calcuer(kij koker) zato sva prespala v Belize cityju, mestu črncev in kitajcev, ki so v zameno za odplačilo dolga naselili celotni Belize in imajo monopol nad trgovinami in restavracijami po vsem Belizeju.

Caye Calcuer je backpakerska Jamajka od koder so odlične povezave za 2 največji koralni greben in ''blue hole'', za ceno od 100$ naprej. Midva sva zato vzela snorkljanje na treh lokacijah kjer je bilo možno plavati med koralami in se potapljati z mantami in drugimi ribami. Zvečer pa spet srečanje z lokalnimi sošolci, ki prodajajo kar ti srce poželi... ampak za ceno dražje kot v Sloveniji. Domačini pa dan za dnem čakajo in čakajo, da bo s palme padlo kakšno pivo, cigaret ali belizejski dolar, vendar so kljub temu prijazni, ti pomagajo in niso vsiljivi.


Nato sledi vas Independence, ki lezi na jugu Belizeja odkoder sva z barko prisla na obljubljeni rajski otok Placencia, kjer razen dragih cen plaza ni bila nic posebnega(Tulum nas je prevec razvadil).


Zaradi edinega mejnega prehoda sva z ameriskimi school busi(drugih sploh ni) prisla v Punto gordo, zadnje vecje mesto kjer se je cas ustavil pred 3 leti ob 2 popoldne, kjer sva uredila mejne obveznosti in z barko odplula v guatemalsko mesto Livingston.

nedelja, 4. november 2007

Mehika

No tkole... 30.oktobra sem preko Brnika in Munchna priletel v mehiski Cancun, kjer sem si spocil ušesa od tulenja leto starega otroka celotnih 12 ur. Potujem z Urosem iz Prlekije. Takoj na letaliscu sva izigrala mehisko policijo z enosmernimi kartami in spoznala mehikanca Alvara iz province Chiapas. Skupaj smo vzeli sobo na Playa del Carmen in se še isti dan kopali v karibih ter do onemoglosti napili kaktusovega soka. Potem, ko sva si zjutraj spocila utrujene oci na lepotah mehikanskih oblin sva lovila bus proti Meridi, kjer sva hotela praznovat ''dia de los muertos''. Ampak s tem praznovanjem je bilo bolj slabo, zato sva rajsi cas porabila s spoznavanjem lokalnih sosolcev in praznjenja buteljk mehiskega sola. Naslednji dan sva po nakljucju srecala Katjo in Ano s katerimi smo skupaj v nocnem klubu zmagali v plesnem tekmovanju salse v natikacih ter naredili slovenski nastop z lokalnim kitaristom. Sledi izlet v Gringolandijo (Chichen Itza) in nato v rajski Tulum.