Agra

Mesto Agra samo po sebi ni tako zanimivo, ima pa Taj Mahal, ki je največja znamenitost Indije in svetovno čudo. Največji simbol ljubezni, zgrajen v letih med 1631-1653 v čast sultanove žene, ki je umrla pri porodu 14 otroka. Razgled nanj sva imela s terase hotela, obiskati pa ga je najlepše ob sončnem vzhodu. Ostale znamenitosti kot so trdnjava, grobnice in ragledi iz razlicnih smeri na Taj Mahal, pa sva si ogledala s prijateljem riksarjem. Dva dni naju je vozil okrog, sedel na železu brez sedeza in bil ponosen pred drugimi da naju pozna.

Varanasi

Sveto mesto Varanasi je najbolj utrgan kraj v Indiji. Ozke ulice starega dela so polne krav in dreka in ko iščes pot do glavne ceste, mimo tebe nosijo trupla na bambusovih kolih in zraven glasno molijo. Na kraju, kjer jih sežigajo se 24 ur dogaja: umivanje trupel, priprava lesa, obredi...

Hinduisti vsa trupla zažgejo, vržejo v reko in po njihovem prepričanju se nato povrnejo v novo življenje, svete može pa kar cele vržejo brez sežiganja.

Od blizu sva si ogledala kurišča in seveda tudi slikala. Prileteli so glavni kurjači in začel se je prepir, saj lahko slikaš le z dovolilnico ali plačilom za drva. Seveda se nisva dala, dobila dobre fotke, a drva bodo plačali sami.

Ob sveti reki Ganges, ki je imenujejo Great Mother se vsak dan zbirajo množice ljudi. Zjutraj ob sončnem vzhodu sva plula po reki in to je čas, ko se vecina pride umivat in na svoj način častiti reko. Vsak vecer pa se zbirajo ob njej na stopnicah in imajo posebne obrede s plesom, petjem, kadili in posuvanjem rož.

V Varanasiju je poleg drugih, najpomenbnejsi Golden Tempel. Vsepovsod je polno vojske, ki ga stražijo pred napadi muslimanov. Hotela sva si ga ogledat, a ker sva rekla, da ne verjameva v hinduizem, najo niso spustili naprej.

... težko je opisati to noro mesto in se težje razumeti to noro vero...

Nepal...

-Nepal je bil vec kot 200 let kraljevina, ki se je koncala pred mesecem. Leta 2001 (po njihovo 2058) se je cez noc zgodila tragedija in pobitih je bilo 5 clanov kraljeve druzine in se 17 drugih v palaci. Cudezno je prezivel le Gyanendra in pristal v komi. Vsem je bilo jasno, da je on narocil umore in tako postal kralj.

-10 letna drzavljanska vojna med Maoristi in vojsko (pod vodstvom kralja) se je s tem koncala
-sedaj cakajo Nepal nove spremenbe, saj bo verjetno na oblast prisel Maoristicni predsednik in s tem se lahko zgodi , da Nepal postane druga Burma
-Maoristi so v zadnjih letih pobili vec kot 14 tisoc ljudi
-strajki so v Nepalu nekaj normalnega in ko se je dogajal zadnji so rekli ''drzava se izboljusuje, ze tri tedne ni bilo strajka''
-bencin se je v enem letu podrazil iz 0.5 na 1 euro, zato so zahtevali podrazitev transporta
-Indijci imajo elektrarne na njihovih rekah, elektriko pa jim prodajajo po drazjih cenah, zato vsak dan po nekaj ur ni elektrike
-nerazvita drzava, brez industrije, odvisna od sosednjih, zivi le od turizma
-je najina najcenejsa drzava do sedaj, kljub temu da so za turiste vcasih dvojne cene
-alkohol je drag...pivo v nocnem baru stane kot nocitev, v trgovini pa 1 euro...za ta denar pa se tudi lahko najesta dva
-cistoca je neznani pojem, turisticne tocke pa imajo urejene sobe, restavracije in bare
-lokalci jedo vecinoma z rokami, hrano pa jim dodajajo z vedra..tako da so slabsi kot prasici
-je poleg Indije edina hinduisticna drzava na svetu, zato so tudi tu povsod krave in bivoli

-policaji hodijo okrog s palicami-''preklami'' za paradiznik

-se vedno nama ni jasno, zakaj je tako cudno, ce se drzita za roke fant in punca, medtem ko se moski med seboj objemajo, drzijo za roke in ''slatajo'' po koleckih...

-Nepal je drzava z najvisjimi gorami sveta, bogato naravo in prijaznimi ljudmi, ki te na vsakem koraku pozdravijo z ''NAMASTE''

Kathmandu II

Na strehi jeepa sva se peljala do mejnega prehoda Sanuali. Tam sva ugotovila, da nama v Burmi niso dali vize za vec vstopov, zato nama ni preostalo drugega kot nazaj v Kathmandu. 12 ur nocne voznje z umazanim avtobusom, nabitim lokalcev, je bilo po nekaj urah ''udobneje'', saj sva zlomila sedez, ki je postal lezalnik. Za dobro jutro pa sva imela opravka z mladim taksistom, ki naju je napacno ocenil in mislil, da bova placala petkratno ceno.
Kathamandu je mesto, kjer imas vedno kaj poceti in ti nikoli ni dolgcas. Razen prvega dne, ki sva ga prezivela na indijski ambasadi, je bilo vsak dan lepo vreme. Pes sva se podala na Swayanabuth, kjer je budisticen tempelj s cudovitim razgledom na mesto.
Vse naslednje dni se je v Nepalu dogajal strajk in vsi prevozi so bili ukinjeni, zato sva si 5 km oddaljeni Patan ogledala pes. Mesto imenovano "city of beauty'' ima kot Kathmandu stari del, z se lepsimi templji in bolj umirjenim ter cistim Durbar Squarom.
Ob iskanju hotela sva naletela na ''slovenski guest house'', presenecena sva zagledala naso zastavo, slovenske knjige in revije ter vec slovenskih nalepk. Tu je kraj, kjer vedno prenocujejo nasi najbolj znani alpinisti s svojimi skupinami (Groselj, Humar, Karnicar...) in to ze 20 let.
Zaradi strajka je kazalo, da bova morala leteti, a sva imela sreco, dobila vizo in odsla isti dan na nocni bus. Vse naslednje dni so strajk nadaljevali.

Ni nama ni bilo zal, da sva se vrnila, preblem je le, da bi pokupila vse... a najini ruzaki ze tako pokajo po sivih.

Bhairawa & Lumbini

Nekaj popitega alkohola je bilo krivo, da sva zjutraj zamudila edini bus proti Bhairawi. Ker v Saurahi skoraj ni taksijev, sva se z rikso in vso najino prtljago odpravila po makadamski cesti do 7 km oddaljenega Tangi Bazaarja. Riksar je bil premocen in komaj se ziv, a srecen, ko sva mu placala 200 nepalskih rupij (2 eura). Na strehi avtobusa sva pot nadaljevala do naslednjega mesta, kjer sva dobila bus do Bhairawe.

Nezanimiv kraj, ki lezi le 4 km od indijske meje je neturisticen, zato sva bila delezna veliko pogledov. Naslednje jutro sva obiskala bliznji sveti kraj Lumbini, ki je rojstno mesto Bude. Tam so ostanki templja, kjer naj bi se rodil Siddhartha Buda, vec budisticnih samostanov in meditacijskih centrov, ki pripadajo razlicnim drzavam. Vsak je zanimiv na svoj nacin a eden najlepsih je nemski, kjer meditira 23 Nemcev(se iscejo:) . Z rikso sva se vozila od enega do drugega in tako na enem mestu videla razlicne stile gradnje budisticnih templev.

Lumbini se komaj turisticno razvija, gradijo se novi templji, ceste in parki in postaja nova turisticna tocka Nepala.

Chitwan Nacional Park

Chitwan je poleg trekinga in raftinga tretja najvecja zanimivost Nepala. Razprostira se na 932 km2 in se sega vse do indijske meje. Agencije ponujajo dva do tri dnevne pakete za obisk parka, vendar sva se sama odpravila do Saurahe. Vasica lezi ob reki Rapti in ko jo preckas se zacne N.P. Veckrat na dan v njej umivajo in hladijo slone, saj je v tem casu temperatura okoli 35 stopinj. Razlicne aktivnosti znotraj parka zaradi dezevne dobe ni vec mogoce izvesti, zato sva si park ogledala na slonu. Naporna ''voznja'' na slonu je bila poplacana, ko sva v naravnem okolju videla nosoroge, opice ,srnjake in druge zivali.V Saurahi je poleg urejenih resortov ni veliko restavracij in ponudbe; cene so tu najdrazje v Nepalu in to brez razloga. Le ob reki je nekaj barckov, kjer je ob vecerih prijetno lezati v stolih, piti pivo in se boriti s komarji.

Sarangkot

... nama najlepsi izlet z motorjem...

Nad starim delom Pokhare se cesta vzpenja proti Sarangkotu, ki lezi 800 m visje. Ko z motorjem vec ni slo, sva pri domacinu za 1o rupijev pustila motor in celade ter se pes podala na vrh. Res da nisva videla Dhaulagirija, a razgled na jezero in bliznje hribe je bil v lepem soncnem vremenu cudovit. Na vrhu je nekaj his in vojske, ki varuje oddajnik... da pa se tudi prespati. Seveda tudi tukaj ne manjka templjev in prodajalcev opojnih substanc.

Pokhara

Na poti iz Kathmanduja sva se ustavila v blizini mesta Mugling in se tam 40 km z raftom spustila po reki, popoldan pa pot nadaljevala proti Pokhari.

Pokhara je drugo najvecje mesto, ki lezi pod visokimi himalajskimi hribi ob jezeru Phewa, ter je eno najlepsih in najbolj turisticnih krajev v Nepalu.

V casu sezone, ki traja od oktobra do maja si vecino turistov vzame treking v gorovje Annapurna. Osem do deset dnevni treking do baznega tabora je najbolj obiskan trek na svetu.

Tu sva veckrat rentala motor ali kolesa, odkrivala bliznje vasice, manjse slapove, okoliska jezera...Vcasih sva rentala coln, veslala po jezeru in opazovala domacine, ki sadijo riz in se pripravljajo na dezevno dobo.Vsak dan so se za kratek cas iza oblakov kazali zasnezeni vrhovi osemtisocakov.

Ob jezeru je polno hotelov, restavracij,trgovin in zato so tu cene 2x do 3x drazje kot le malo stran iz te turisticne cone.

Zaradi dobre klime in lepe narave sva tu ostala 10 dni, dneve prezivljala zunaj, vecere pa ob gledanju nogometa in pobiranja stav za jastoge.

Pashupatinath

Vzhodno od Kathmanduja lezi nepalsko sveto mesto Pashupatinth. Poleg hindujskih templjev je tu bolnica, kamor si vsak zeli priti umreti. Na tem svetem kraju, hindujce se isti dan zazgejo na drvih (200-300kg lesa) in jih nato vrzejo v sveto reko Bagmati...ta se nato v Indiji izliva v se bolj sveti Ganges (hindujci verjamejo v posmrtno zivljenje). Ce umre oce, ogenj zaneti najstarejsi sin, mati pa najmlajsi in ta mora eno leto nositi bela oblacila. Medtem ko truplo gori, vsem sinovom obrijejo glave. Ob reki je vec kurisc in od denarja je odvisno, kje bo kdo sezgan (40-250 eur). Kraj je odprt 24 ur in dnevno jih sezgejo vec kot 20.

... ja bilo je kot na rostiljadi, le vonj je bil malo drugacen...

Kathmandu

Po 6 urah stiskanja v jeepu sva prispela do mejnega prehoda Kakarbhitta. Hitro sva uredila Nepalsko vizo, nato pa vzela prvi avtobus proti Kathmanduju. V 16 urni nori nocni voznji ni bilo mogoce spati, saj nas je zaradi slabih cest in starega avtobusa ves cas metalo do stropa, kar se nama pozna na celu. Ceste so polne krav, riks, ljudi... in vsi prehitevajo v skarje. Ob cestah je veliko prevrnjenih vozil in dobro da sva le ob eni menjavi gume srecno prisla na cilj.

Nepal je bil do pred nekaj dni zadnja hindujska monarhija, sedaj pa so izgnali nepriljubljenega kralja in izglasovali Republiko Nepal.

Kathmandu je glavno mesto drzave, priljubljena turisticna tocka in glavna ulica Thamel, je kot Tajski Kao San Road. Tu je verjetno najvecja izbira pohodne opreme za nizko ceno. Poleg vsega mogocega tu najdes tudi masaze vseh vrst in hindujska masaza Ayurveda je bila prava izbira po napornih voznjah.

Stari del mesta, ki lezi le nekaj ulic stran je s 300 let stari temlji, kraljevo palaco in Durbar Squarem eden najvecjih znamenitosti mesta in je pod zascito Unesca. Po ulicah srecas Saduje- ostekane svete moze hinduizma, ki se prezivljajo s prosjacenjem in slikanjem s turisti. Sedeti na vrhu templja, opazovati nore hindujce in nacin cascenja njihovih bogov je za nas nekaj, kar je tezko razumeti.

Tu sva dokoncno izvedela, da z Kitajsko ne bo nic, saj se od 15. aprila naprej vizo lahko uredi samo v svoji drzavi, s predlozitvijo rezervacije hotela...Tibet pa je tako ali tako zaprt ze od marca in bo se vsaj do konca olimpijskih iger, ker se bojijo protestov... zato bova malo spremenila plan in poletne pocitnice prezivela na plazah...

East Sikkim - Gangtok

Glavno mesto province Sikkim, ki se razprostira med 1400-1700 metri. Je izhodiščna tocka za severne vasice ob tibetanski meji, za katere pravijo, da lezijo kot na koncu sveta. Za ta del potrebuješ spet posebno dovoljenje, ostanes lahko samo dve noči in se to v vodenju agencije.

Glavno dogajanje je peš cona s kipom Mahatma Gandhija (osvoboditelj Indije od Britancev), na kateri lahko sediš ure in opazuješ mešane množice ljudi. Ganktok je znan tudi po razlicnih vrstah orhidej, lepi naravi, tibetanskem institutu, budističnih templjih...
V Indiji je alkohol ''greh'' zato je le nekaj trgovin, kjer ga prodajajo. Slovito pivo King Fischer ti ob nakupu zavijejo v časopis in ti ga prodajo skozi rešetke. Domačini večinoma pijejo le chai (čaj z mlekom) in na veliko ponujajo opojne substance. Poleg raznolike indijske hrane na vsakem vogalu prodajajo momo-te (zelenjava ali meso zavita v testo), ki oblažijo želodce po pekoči hrani.

Sikkim je provinca kamor se je naselilo najvec Nepalcev (70%) in ti so ze od nekdaj znani kor serpe. V vseh gorskih mestih in vasicah so ulice strme in prepletene, tako da vecino stvari nosijo nosaci na svojih hrbtih in največkrat tudi svojo dvakratno težo.