Iz letalisca pa na vlak proti centru. Najprej sva zavila v najvecji nakupovalni center, ter si po mesecu privoscila pico, garlic bread in ostale dobrote. Nato pa hitri soping in spet problem z netom in kopiranjem fotk. Na koncu sva hitela med polnimi ulicami 7 miljonskega mesta vse do zelezniske postaje, kjer sva zakljucila skupno pot..
Vzel sem spalnik na vlaku in se zjutaj zbudil na drugi strani Indije. Na postaji sem shranil prtljago in se z busom odpeljal proti Fort Cochinu. Vsepovsod mreze in ribici, ki ze stoletja lovijo na ta nacin. Ribe prodajajo povsod in veliko je restavracij, ki ti jih pripravijo za 125 rupij na kilogram. Spoznal sem lokalca Nazirja in skupaj sva prehodila del starega dela. Lepo ohranjene stavbe spominjajo na 500 letno zgodovino Portugalcev, Nizozemcev in Britancev. Poleg katedral, pokopalisc in zidovskih sinagog pa seveda ne manjka turisticne ponudbe.
Po odlicnem piscancjem birjaniju sem se z barko odpeljal nazaj v Kochi od tam pa z busom proti hribom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar