Po sestih urah ovinkaste in divje voznje sem prisel na bolj prijetno klimo. V noci sem nasel poceni sobo in naslednje jutro pregledal mesto obdano z grici in naravo. Vsepovsod trgovine z zacimbami, orescki, caji, ocvrtimi bananani, sladkim zelejem...ogromna je tudi ponudba masaz ayurvede, ki pa so bile povecini prazne. Vsi tarnajo nad slabo turisticno sezono.
V blizini mesta je popularni park Periyar, kjer sem s tremi indijskimi turisti vzel voden trek po naravi. Videli smo le bizone, ptice in kak lep razgled, tigre ali kaj drugega pa zal le na sliki. V parku je tudi umetno jezero narejeno v casu Britancev. Leta 2010 se je na njem prepolna barka prevrnila in umrlo je 45 indijskih turistov. Od takrat prodajajo le tocno doloceno stevilo kart, ki so jih to nedeljo hitro prodali. Ni mi preostalo drugega kot da skocim skozi okno ladjice in se svercam. Na njej so bili le studenti iz severne Kerale, ki so me z zanimanjem gledali, tako kot tudi kapitan in pomocnik. Na koncu sem sedel v kabini, opazoval ter fotkal iz najboljse lokacije in za belega svercarja ni vedel nihce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar