sreda, 14. januar 2015

Udaipur

Spet novi gostitelj G2 v svojem Pleasure Guest House, kjer naju pričaka pospravljena soba z super posteljnino, čebelica Maja.
 Malo si oddahneva in počijeva, tuš, potem pa v nov dan. Zunaj se ravno odpirajo trgovinice in na tržnici postaja živahno. Na poti do tja se ustaviva in vzameva še vroči samosi in pravi začinjeni masala čaj. Lepo je gledati kako spretno vlivajo mleko, pa vodo in mečejo začimbe v kovane lonce.
Temperatura čez dan je prijetna za kratke rokave, jutra in večeri so frišni. Sprehod ob jezeru Lake Pichola in čaj v bližnjem baru. Na jezeru je otok Jagniwas Island, kjer je nobel hotel. Veliko turističnih agencij, barov s pogledom na jezero, na mesto, trdnjavo na hribu; pa tudi raznorazne trgovinice s tekstilom, nakitom, usnjenimi torbicami in raznorazno drobnarijo.
Mesto je živahno, veliko turistov srečava en dan je tudi veliko prosjačev naokoli templja, povejo nama da je »beggars festival« in zunaj pred templjem kuhajo hrano za vse tiste, ki spijo na ulicah in nimajo ničesar.
Lepo je biti na tržnici, že samo sprehajati se med vso raznovrstno zelenjavo in sadnjem...toliko barv in res veliko različne robe nakupiš lahko, kar ti srce poželi in to za majhen denar; vmes pa se osvežiš s sveže stisnjenim sokom po izbiri ali pa se okrepčaš s kakšnim ocvrtkom, smetanovo slaščico s sladkim rdečim korenjem.
Pri G2-ju imava na voljo kuhinjo oziroma nama večerje pripravlja kar on, midva mu samo prineseva sestavine on pa vse zmeša, seveda z najinim naročilom-»not so much spicey.
Ob večerih je kot po drugih mestih do sedaj okoli sedme zvečer »rush hour«, ko se vsi nekam odpravljajo in pospravljajo in je naokoli po glavnih ulicah veliko gneče, hrupa in smrada izpušnih plinov, vse se gnete sem ter tja; če se umakneš v manjše ulice naletiš na zanimive prizore; mali obrtniki še vse na roke spretno izdelujejo v svojih malih delavnicah in vse skupaj deluje kot bi bili v izložbi…izdelovanje glinenih loncev, popravljanje čevljev..vse tone v pozen večer, ko med ulicami še vedno odzvanjajo kladiva, s katerimi kujejo lonce za vodo.
En dan se proti večeru sprehodiva na sunset point nad mestom, med hojo čez park naju budno spremljajo kar velike opice, ki lahko hitro kaj zmaknejo, če se jim zdi zanimivo.
Po treh dneh se najine poti za štiri dni ločijo jaz grem proti pakistanski meji in v Jodhpur, Matjaž pa je šel poslovat v smeri Jaipurja.

Ni komentarjev: