Zopet greva spat na vlak upper bed, najboljše postelje...še posebej ko se zaviješ v toplo spalko in ves utrujen zaspiš v trenutku, ne glede na hrup in majanje vlaka in seveda kakšnih prijetnih vonjav iz stranišča. Kramljanje ljudi in zibanje po tračnicah me uspava. V najinem vagonu je tudi en mlad fant iz Nemčije »Hinko«, ki potuje naokoli...revež je oblečen v tanka oblačila in se mi že dozdeva, da ga bo celo noč zeblo…Zaradi varnosti nas turiste dajo v en vagon, tako da se nam pridruži še skupinica treh mladih Korejcev, opremljenih z vso moderno tehnologijo in športno opremo. S »hinkotom« se spoprijateljimo, Korejka poleg mene pa zelo lepo riše in ima celo paleto barvic s seboj. Še ena umetniška duša =) Vlak ima tri urno zamudo in na postajo nas že pričakajo »rikša mafia«; dobimo prevoz do Elvis guest housa blizu reke v eni izmed stranskih ulic...«hinko« gre z nama…Welkome to Varanassi, sveto mesto ob reki Ganges. Po dolgem času nama Elvis ponuja pravi tuš s toplo vodo, ni se treba polivati z lončkom.
Vsakodnevno sprehajanje in opazovanje življenja ob reki postane rutina teh štirih dni, ki jih preživiva v tem norem in spiritualnem mestu boga Shive. Eni molijo, ženske perejo cunje in jih sušijo povsod naokoli...tretji meditirajo…za ovinkom diši po čaju in veter sem pa tja prinese dišave palčk. Tam na stopnišču leži sveti mož-baba. Vsepovsod lahko dobiš razne prigrizke in noben se ne pusti motiti ob svojih vsakodnevnih navadah. Otroci igrajo kriket…nekdo te grabi za roko in prosi za denar..ob vsakem koraku pa ne moreš uiti klicem »Sir boat, za vožnjo po reki ali Sir massage?« in potem prideš do kurišč...že od daleč se ti v nosnice zažre težek vonj…ki pač ni navaden, običajen vonj po ognju…voha se zažgano človeško meso...zagrabi me občutek tesnobe, sploh pa ob pogledu na stare rjave stavbe v ozadju in ob njimi ogromne skladovnice težkih drv. Gruča ljudi, žalujočih ob gorečih gomilah od koder ponekod štrlijo roke, noge ali glave…ob molitvah se sliši zbijanje drv, ki jih tehtajo na ogromnih tehtnicah. Naokoli se gnetejo tudi turisti, ki si zakrivajo nosnice z rutami in pod rokavi skrivajo foto aparate, željni da ujamejo te nenavadne in za mnoge nerazumljive trenutke.
V eni izmed ozkih uličic si privoščiva »bang lassi«, s tem da pač kupiva čarobno zeleno kroglico for locals...ker ni razlike s tisto za Tourists, razen v ceni…ma midva sva itak lokalca in si tako naročiva še lassi...pa imava super priboljšek po lokalni ceni =) Po zeleni malici je občutje sproščeno in pravi užitek je sprehod po mestu...opazovanje ljudi ali le sedenje v lokalčku na eni izmed teras pri Pošasti iz Varanasija, kakor poimenujeva bar, ki ga vodi starejša Evropejka. Res je jo ustrašiš, ko zagledaš njen resen obraz poleg blagajne. Postrežba je pa super in prav tako kavica =)
Zadnji večer preden odpotujeva naprej, nekje na ulici lačna vzameva slane arašide, na katere prodajalec potrosi še česen, čebulo in koriander z mešanico začimb…če si lačen, je vse okusno in tako tista čudna mešanica pristane v najinih želodčkih…moj je očitno malo manj aluminijast kot od Matjaža...ker me je ponoči kar fajn zvijalo in zjutraj preden sva tekla na vlak sem se potrudila, da je šlo tisto kar je obležalo tudi ven...pa ni povsem pomagalo, ker je bila vožnja z vlakom prvih nekaj ur precej naporna in v znamenju slabosti in glavobola. Matjaž pa se je ob vsem skupaj precej zabaval =) očitno mu ni prišlo do živega. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar