Pemba island

Po petih urah trajekta sva prispela v Wete. Lokalci napadejo barko, odnasajo tovor in natovarjajo vole, ki na otoku sluzijo za transport. Ljudi pa odvazajo s prirejenimi tovornjaki ter jih vozijo v druge kraje na otoku. Prvi dan prespiva tu in si poisceva motor, ki ga kasneje dobiva za dobro ceno od lokalca.

Naslednja dva dni pa odkrivanje. Prevozila sva otok in naredila vec kot 300 km. Obiskala sva majhne vasice, kjer otroci tekajo za nama ter veselo pozdravljajo. Odrasli pa spustijo delo, ter preseneceni gledajo za ropotajocim motorjem. Cesta med glavnimi kraji je dobra, saj je financirana iz evropskih drzav in Japonske. Ostali deli otoka pa so tezko dostopni, ceste mivkaste, makadamske in luknjaste. Pocutila sva se kot na rejliju. Imela sva le manjse tezave z motorjem, saj je odtrgalo le zobnik:), zato pa je bil vecji problem bencin. Na otoku ga pogosto zmanjkuje, zato ga tisti, ki ima denar kupi in ga kasneje prodaja po dvakratni ceni. To se je dogajalo tudi sedaj in povsod sva se morala ukvarjati z iskanjem in dilanjem z visoko ceno.

Dva dni sva taborila v sotoru ob morju in veckrat prevozila 5 km gozdne poti polne mivke.
Otok Pemba je zelen, grickast in poln palm. Obdelujejo polja, sadijo riz in na njem raste veliko sadja. Zavrtani vodnjaki so kraj, kjer se zenske srecujejo, perejo ter odnasajo vodo. Restavracij je zelo malo, zato je se riz tezko dobiti. V Konte sva tako nasla kolibo, kjer so cvrli ribe in pekli pomfri. Presenecena sva ugotovila, da jeva delfina, ki je bil zelo okusen in celo 3x cenjesi od krompirja. Ocitno bi ti ljudje pojedli vse, zato ni cudno, da so vcasih, dokler jim vlada tega ni prepovedala, jedli tudi letece lisice, ki zivijo samo na tem otoku in so podobne netopirjem.
Pemba je bila od revolucije 1964 do leta 1980 zaprta za tujce. Zdaj pa na njem veljajo visoke cene za turiste. Za slabe sobe hocejo po 40$ in cene izletov na bliznje otoke so od 50 dolarjev naprej. Na polotoku Kigomosho je resort, kjer all inclusive stane od 240 do 400 evrov. Tudi sicer za belokozce veljajo dvojne cene prevozov in pri vsakem caju se je treba pogajati za ceno.
Zadnjo noc sva prespala v najvecjem mestu na otoku Chake Chake. Naslednje jutro pa spet dozivela pravo Afriko. Prisla sva v pristanisce Mkoani in hitri coln je bil pokvarjen, zato to jutro ni odplul proti Zanzibarju. Tako sva morala v nabito polnem kamionu polnem ljudi, kur ter tovora nazaj.
Pemba je otok, kjer se cas tece pocasi... seveda po swahilijsko, kar pomeni da je ob 6h zjutraj ura 12. Pa vendar... ne tako obiskana in zanimiva:)