Predno sva zapustila Tanzanijo se je na avtobusni postaji vnel se zadnji prepir. Potem pa meja. Na kolesu do tanzanijske in potem po mostu cez reko Songwe do malavijske meje. Ker vize nisva imela, sva se pripravila na igro. Izmislila sva si zgodbico, da nisva vedela za vizo in da greva prostovolno ucit plavanje. Prijazni uradniki so nama tako dali pet delovnih dni casa, da vizo urediva v Mzuzuju. Zadovoljna, da sva zapustila Tanzanijo, sva bila v Malaviju. Vzela sva taxi do prvega mesta Karonga. Po sicer dobri cesti je voznik dirkal in med tem pobiral ljudi, njihovo robo in domace zivali. V Karongi sva izvedela za black market in po dobri menjavi zamenjala dolarje ter z busom nadaljevala pot do Chitimbe.
Ob glavni cesti, kjer te na eni strani spremlja jezero na drugi pa zelena pokrajina z grici in gozdovi lezi vasica Chitimba. Ob cesti je policijska kontrolna rampa, nekaj malih trgovinic, prodajalke rib ter mojstri pecenega krompircka. Tu je tudi izhodiscna tocka za obisk Livingstonije.Pri lokalcu v kampu sva postavila sotor ter se namakala v malavijskem jezeru, ki se zdi kot morje. Pescene plaze, cista voda in lezenje v senci je bilo tisto, kar sva si po vseh teh kilometrih ze pocasi zasluzila.
Sonce v Malaviju vstane ze pred sesto in tudi zaide kmalu. Male ribiske vasice potihnejo , le ob vecerih se ljudje zbirajo ob bobnih ter plesejo in pojejo.
Chitimba se zdi zaspana ribiska vasica z malo turisti, a zato se bolj vredna ogleda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar