Kigali

V glavno mesto Ruande sva prispela na praznik spomina zacetka genocida. Cetudi v Afriki prazniki ne obstajajo je bilo ta dan drugace. Javni prevozi, trgovine in restavracije so bile dopoldan zaprte. Skozi cel dan so se po vsej drzavi odvijale slovesnosti. Zanimiv je ogled Kigali memorial centra, kjer so poleg ruandskega prikazani vsi svetovni genocidi.
Kigali se je po letu 1994 vidno zacel postavljati na noge. Ogromno se gradi in vlagajo tudi tujci, ki jih tu vidis veliko vec kot v drugih glavnih mestih vzhodne Afrike.
Mesto je cisto, urejeno s plocniki in ljudje bolj upostevajo pravila. Boda-boda nosijo celade in na svoj motor sprejmejo le enega, ki pa ga tudi caka celada. V Ruandi so plasticne vrecke zamenjali z papirnatimi, zato plastike ob cestah skorajda ni. Glavne ceste so nove, bencin pa drazji kot pri nas. Tudi sicer je drzava draga in cene primerljive z nasimi.

Ze zaradi vize, ki jo za petnajst dni placas 60$ in vseh problemov, ki so sledili naju drzava ni navdusila. Zaradi svoje majhnosti tudi nima veliko pokazati. Je pa fino da imajo francoske strucke, dober sir in celo suhe klobase sva jedla:)