Prvi dan sva v Pretoriji v nakupovalnem centru hotela zamenjati voucher za vstopnice. Tam sva srecala juznoafricana, ki je preprodajal karte. Kupil jih je po ceni 140 randov, kar je bilo mogoce le za drzavljane JAR. Imel je tudi karte za naso prvo tekmo in po pogajanju sva jih kupila za 300 randov. V nedeljo sva se s kombijem odpravila 270km severno proti Polokwane. Na poti smo prehiteli vec kot 50 avtobusov in ogromno avtomobilov nabitih z Alzirci. Ti so noro mahali z zastavami, kadili skozi okna ter se snemali in slikali vso pot. Ko sva prispela sva si hotela kupiti pivo, da bi se pred tekmo malo ogrela. To pa je postal problem, saj ob nedeljah v supermarketih ne prodajajo alkohola. Kasneje naju je prijazen lokalec peljal na drugo stran mesta, kjer smo nasli trgovino z alkoholom.
Pred stadionom je bilo ogromno alzirskih navijacev in tudi lokalci so navijali za afrisko drzavo. Kljub manjsini pa smo bili glasni tudi mi in slisali so se slovenski napevi. Tudi za Budweiserja ni bilo bojazni, saj so muslimani raje kot pili se pred dvorano zbijali celo, ter prosili Alaha za zmago.
Najina karta je bila na tribuni za drzavljane JAR a sva se se pred himno presvercala med nase navijace. Skupaj smo z glasnim navijanjem spodbujali nase fante in na koncu slavili prvo slovensko zmago. Vzdusje je bilo res noro.
Po tekmi pa s prijateljem Mihom na VIP, kjer sva po skoraj petih mesecih jedla same dobrote. Poleg pijace, ki smo jo popili so bili na koncu tako prijazni, da smo si nabrali toliko pijace, kolikor smo jo lahko odnesli. Odsli smo do Slovencev, ki so imeli najeto hiso in skupaj smo pili in pekli dolgo v noc.
Prvo slovensko zmago smo proslavili tako kot se spodobi:)http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/izberite-naj-pricesko-letosnjega-sp-ja/233804
Ni komentarjev:
Objavite komentar