Porabila sva okoli 24 ur ter zamenjala veliko razlicnih transportov, da sva prispela na ta vulkanski otok. Takoj so naju presenetile dobre ceste in cistoca. Vse lepo pokoseno in vsepovsod kosi za ločevanje odpadkov. Takoj se vidi, da na tem otoku zivijo le kristjani, ki v casu pred Veliko nocjo, vse se bolj urejajo.
Dobila sva veliko hisko s svojim vrtom palm, hamoki in plazo le nekaj metrov stran. Motor pa spet glavno prevozno sredstvo, ki ga v vsakem rezortu ponujajo. Tako sva veckrat obkrozila 64 kilometrski krog okoli otoka in si pogledala glavne atrakcije. Veliko je slapov, toplih in hladnih izvirov, cerkva ter drugih ostankov kolonizatorjev, raznorazni treki na vulkane ali samo razgledne tocke na vulkanske plaze in ribiske vasice. Otok je neverejtno zelen in miren, turistov pa zelo malo. Kriminala ni in vsi so zelo prijazni. Nekaj je zapitih belcev, ki so se sem preselili. Dobi se vse in tudi hrana je dobra. Vsepovsod pecejo piscance, prasicke ali ribe med katerimi je zmagala mecarica na zaru.
Pogledala sva si tudi White island, ki je najvecja posebnost Camiguina. Najboljsi je obisk zgodaj zjutraj, saj je veliko vecji v casu oseke.
Kar tezko sva se poslovila od rajskega otoka in spet sva sedela na trajektu proti mestecu Balingoan. Od tam pa bus nazaj do mesta Cagayan de Oro, kjer sva si pogledala nocni market na ulici Divisoria. Vsak vikend postavijo stojnice in prodajajo vecinoma korejsko "second hand" robo, kot tudi povsod drugje po drzavi. V mestu je zelo poznan rafting po istoimenski reki, ki pa je lanskega novembra odnasala vse med drugim tudi dva tisoc zivljenj. Prespala sva le noč in zjutraj letela nazaj v Manilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar