sobota, 17. marec 2012

Samal island

Ob soncnem vzhodu pristaneva v Davao, ki je poznano kot eno najbolj naseljenih mest na svetu. Mestu, ki mu pravijo tudi Durian city je dobilo ime po sadezu, ki ga prodajajo na vsakem vogalu.
Najprej na lokalni prevoz nato pa samo 15 minut voznje z barko in ze sva stala na otoku Samal. Z moto rikso sva kar nekaj casa iskala resort z lepo plazo, ki pa jo nisva nasla. Nastanila sva se v hiski ob morju z lepo urejeno okolico in mnogimi palmami.
V naslednjih dneh sva z motorjem obkrozila otok. Ustavljala sva se v vaseh in bila vesela nasmejanih ljudi, ki zivijo skromno otosko zivljenje. Palme, palme in se enkrat palme, kokos pa glavni zasluzek. Tudi lupine prekajajo in jih uporabljajo kot oglje. Obiskala sva jame netopirjev in bila prica vec kot dvem miljonom letecih podgan. To jih uvrsca v Guinesov rekord in prav zarad njih je v tem delu toliko sadeza durian, ki ga oplajajo.
Lepih plaz pa res ni veliko. Nekaj jih zavzemajo skriti rezorti, ki jih povecini obiskujejo korejski turisti drugace pa so polni le v casu filipinskih pocitnic. Belcev skorajda ni in v tem casu sva srecala le en par. Veliko je dnevnih obikovalcev iz nasproti lezecega miljonskega mesta. Zato vsi racunajo za dnevni obisk plaze in piknik prostorov. Nasla sla lepo plazo na jugu otoka in se tam skopala. Motor je glavno prevozno sredstvo, saj avtobus vozi le po tistem delu otoka, kjer je dobra cesta. Sicer pa motorji prevazajo vse zivo. Najveckrat vsaj pet ljudi, nalozijo pa tudi telicke in prasicke.
Na Samalu zivijo tako kristjani kot muslimani. Vsako nedeljo na ulicah prodajajo pecenega prasica in nobenega nic ne moti. Tudi  kot edina tujca sva z njimi stavila na petelinjih bojih in hitro dobila prijazne lokalce, ki so nama razlozili pravila igre. Takrat samo moski stavijo za njih cela premozenja in marsikdo cez  teden nima denarja niti za riz. To je pac njihova kultura in mnogi s stavami cisto podivjajo.
Tudi verskih nemirov ni vendar so nekateri deli Mindanava znani po tem. Uporniki namrec podtikajo bombe in zato turisti sem ne zahajajo v grucah. Na tem delu teh problemov nimajo ze petnajst let. So pa zato te kraji se bolj posebni in neodkriti. Ljudje so nepokvarjeni in cene so brez pregovarjanja za vse enake. 

Ni komentarjev: