Pristaneva na pomoznem letaliscu Clark v blizini katerega lezi tudi vulkan Pinatubo. Po nekaj zamenjanih prevozih sva se ustavila se v zadnjem manjsem mestu, da si nabereva denar. Tu pa le en bankomat in sto ljudi v vrsti. Vsi gledajo stanje in le redko kdo dvigne kak peso. Nekateri sploh ne znajo upravljati z masino, zato se izogneva vsaj dvo urnem cakanju ter zamenjava dolarje. Odpraviva se do vasice Santa Juliana.
Jepni do tja ne vozi, zato sprasujeva lokalce, ce je kako prenocisce, saj se je ze znocilo. Prijazna gospodicna naju povabi da prespiva pri njej, ter naslednje jutro pot nadaljujeva. Z druzino preziviva zanimiv vecer, prenociva v vrtni hiski ter se celo noc zbujava ob krikih glasnih petelinov. Po zajtrku in slovesu pa na motor do zacetne tocke, kjer dobiva jeep in si ga deliva z lokalnimi turisti. Voznja mimo rek in zanimive pokrajine, ki jo je oblikoval vulkan ob zadnjem izbruhu leta 1991. Tu zivijo tudi ljudje, ki izgledajo kot cigani a imajo urejeno solstvo in zivijo v malih slamanatih hiskah.
Dobro uro voznje potem pa ravno toliko hoje do kraterja. Vulkanske stene, znotraj pa turkizno jezero, ki vabi na prijetno ohladitev. Spet sva tudi tu srecala dva slovenca. Par s katerim sva odsla nazaj do mesta Angeles. Nekoc kraj ameriske vojaske baze, kjer je bilo "zaposlenih" na tisoce prostitutk. Tudi danes kjub zapusceni bazi mesto slavi kot st. 1. sex industrije Filipinov z polno klubi, ki svoja vrata odprejo ze ob 3 popoldne.Ogromno je belih moskih, upokojenih vojakov, ki tu zivijo in uzivajo starost. Nekateri tudi na vozickih a z lepimi placanimi dekleti. Ta vecer sva kupila let za Davao in vecer prezivela s koroscema. Po daljsem casu spet nekaj piva in opazovanju ponorelega mesta "Angelov".
Pozno sva odsla na bus do Manile in sredi noci poletela proti glavnemu mestu otoka Mindanao.
Ni komentarjev:
Objavite komentar