Budva

Obala Budvanske riviere se razprostira na 25 km pasu peščenih plaž s kristalnim morjem. Obdana je z visokimi hribi, ki zadržijo slabo vreme in prinašajo 300 sončnih dni na leto.

Budva je center črnogorskega turizma, ki pa z masovnim prihodom tujcev izgublja svojo podobo. Večinoma Rusi in tudi drugi so pokupili in pozidali najlepše dele obale. S tem se je podaljšala sezona in tudi v septembru so sobe polne in zabave je se vedno dovolj.

Z motorjem sva prečesala velik del obale. Zanimiva so mesta Petrovac, Sveti Štefan, Miločer... ter plaže in zalivi, kjer si lahko cisto sam. Biser črnogorske obale pa je sigurno Boka Kotorska. Zaliv ob katerem so ribiške vasice s kamnitimi hišami in starimi cerkvami. Tudi sem so udarili tujci in pokupili stare hiše in jih prenovili. Zaliv zaključuje mesto Kotor s starim delom in obzidjem kamor vodi 1355 stopnic in kjer se odpre veličasten pogled na kotorsko-risanski zaliv.

Počitnice se iztekajo, ležanja na plaži je počasi konec in za nama je odlično potovanje po Balkanu. Raziskovanje zanimivih držav, kjer še ni pravih zakonov, ljudje pa so odprti in prijazni.

Ulcinj

Najkrajsa pot iz Prizrena do Ulcinja je skozi Albanijo. Povezava je slaba, zato sva za 220 km porabila 6 ur. Veliko presedanja, pregovarjanja s ''šiptarji'' in na koncu prečkanje meje s taksijem v ''klasi'' (itak so sami Mercedesi) , da sva končno prispela do črnogorskega mesta Ulcinj. V njem živi 90% Albancev, kar je vidno po mnogih ''raketah''.

Poleg mestnih plaž je najbolj znana Velika plaža, ki je dolga 13 km in se razprostira do Ade Bojane in albanske meje. To je ena redkih plaž v Črni gori, ki se ni pozidana. Na njej je le nekaj barov in lesenih hišk v katerih imajo kajtarske šole.

Peč (Peja) & Prizren

Mesto Peč leži ob črnogorski meji in je obdano z visokimi hribi. Tu je najvišji vrh v državi 2656 m visoka Gjeravica. Pivovarna v bližini polni kosovsko pivo Peja, a ga v času Ramadana le redki bari prodajajo. Ni ravno lepo mesto, saj je reka in okolica polna smeti in vidi se, da je to Balkan.

Prizren je najlepše mesto v državi. V času vojne je bil najbolj bombandiran in kjub temu, da je minilo ze 10 let je posledice se vedno opaziti. Obdan je z gorami Šar Planine in njegov stari del je čisto nasprotje drugih mest, saj je urejen in čist. Čuti se prijaznost in odprtost ljudi, ki kljub nizkemu standardu in zaprtosti države sprejmejo vsakega. Vsak dan delajo od jutra do večera in verjamejo da zdaj, ko so dobili samostojnost prihajajo boljši časi.

Priština

Kosovo je najmlajša samostojna država, polovico manjša od Slovenije z 90% albanskim prebivalstvom. Že od leta 1999, ko so jih napadli Srbi in Nato so prisotne svetovne organizacije. Država se vidno postavlja na noge, vsepovsod se gradi in ljudje verjamejo v boljše življenje. Cene sob in izdelkov so drage saj industrije ni. Vse je potrebno uvoziti in opaziti je veliko naših izdelkov. Z osamosvojitvijo so prevezeli Evro in cene so se se nekoliko dvignile. Ljudje so prijazni in starejši od 20 let znajo srbski jezik. Radi so "popričali" z nama, hvalili Slovenijo, saj jih je veliko služilo vojsko pri nas.

Vseh prebivalcev je okoli 2,5 miljona, a več kot pol miljona jih je odšlo delat v tujino. Točnega števila ne ve nihce, saj so v času vojne in brezposelnosti bežali čez meje. Zato sva videla ogromno tujih registaracij, več kot kjerkoli drugje.

Priština je glavno mesto brez posebnih znamenitosti, le bari, slaščičarne in slastni bureki, ki so v primerjavi z ostalo hrano poceni.

20. Leskovacka rostiljada

Prestopila sva mejo, voznja cez ''sela'', Nis in nato Leskovac. Razstava Zastavinih vozil in drugih krip, stari bloki, smeti in vse kar je ostalo na puf narejeno iz casa Tita.Ves cas sva razmisljala, kako bo s prenociscem, na koncu pa takoj ob prihodu dobila kavc pri Sanji, le ulico stran od glavnega dogajanja. Vsak Leskovcan v teh dneh poiskusa kaj zasluzit, saj dela ni in tovarne so danes po vecini zaprte. Oddajajo sobe in tudi najin kavc je bila njihova dnevna soba.

Ze 20 let se Leskovac za teden dni spremeni v mesto zabave. Prirejajo rostiljado, ki je znana po vsej Evropi in privablja veliko obiskovalcev.

Spoznala sva skupino slovencev in skupaj smo poskusali dobrote iz zara, pili sljivo in Jelena, ter se zabavali ob zvokih trubacev in pjevacev.

Sofia

Sofija kot glavno mesto nima posebnih znamenitosti, zato si jo lahko ogledaš v enem dnevu. Pravoslavne cerkve ti postanejo vse enake in zato sva raje večino časa preživela na tržnicah, kjer sva se pogovarjala z lokalci, saj je jezik podoben srbskemu.

V primerjavi z Romunijo je Bolgarija manj razvita in zato tudi nekoliko cenejša. Tu sva preživela le nekaj dni, ker se nama mudi na roštiljado.

Plovdiv

Po nekaj zamenjanih avtobusih sva prispela do nekoč hipijevske vasice Vama Veche in jo od tu peš mahnila čez mejo. Ker tu ni javnega prevoza, sva se z lokalcem peljala do prvega mesta Shabla, kjer sva končno dobila bus za Varno.

V največjem mestu ob Črnem morju sva preživela dan in se z nočnim vlakom peljala v Plovdiv.

Plovdiv je drugo največje mesto Bolgarije, mesto univerz in umetnosti in pravijo mu tudi Pariz Balkana. V starem delu so v tradicionalnem stilu obnovljene hiše, ohranjen rimski amfiteater, pravoslavne cerkve, kamnite ceste ter nešteto galerij in starinarnic. Na nasprotni strani pa leži nov del s peš cono, kjer najdeš vse, se posebno poceni hrano ter pivo v baru za evro.

30 km izven mesta sva si ogledala drugi največji samostan v državi. Najden je bil pred tisoč leti in v njem se vedno živijo. Za pravoslavce je to sveti kraj, kot naše Brezje, kamor pobožno hodijo, lokalci pa iz tega delajo posel.

Mamaia beach

Med jezerom na eni strani in plazo ob Crnem morju na drugi lezi Mamaia beach. Vec kot 60 hotelov, aqua park, klubi, restavracije in njena posebnost - gondola. Ta ti skrajsa polovico poti po 8 km dolgi pes coni. Presenecena nad urejenostjo, dolgo pesceno plazo ter nocnim zivljenjem sva uzivala ob lepem vremenu, se hladila ob poceni pivu ter pokusala tipicno romunsko hrano.
Zanimiva je tudi Constanta s starim delom in pristaniscem vendar so naju po vseh teh mestih bolj pritegnile plaze. Sla sva po obali navzdol in se ustavila v Eforie Nord, ki je prav tako popularen in nekoliko cenejsi predel. Posebnost je jezero Techirghiol, znano po zdravilnem crnem blatu, ki je petkrat bolj slano od morja.
Bil je zadnji vikend v avgustu, poln romunskih turistov in najin oddih na morju.

Bukaresta - Madonna

V Bukaresti sva si pogledala drugo najvecjo stavbo sveta, ki jo je dal zgraditi Nicolae Ceausescu in je simbol njegovega norega komunisticnega vladanja. Stavba lezi na 365 tisoc kvadratnimi metri, ima 12 nadstropij, gradilo jo je vec kot 700 arhitektov ter 20 tisoc delavcev v treh izmenah. Po ogledu le nekaj razkosnih dvoran, izdelanih iz najboljsih materialov se ne zdi cudno, da so svojega predsednika ubili se preden bi ta zazivel v tej palaci. Tako je po petih letih gradnje ostalo 10% palace nedokoncane, ki verjetno nikoli ne bo.

V parku Izvor pred to ogromno stavbo parlamenta pa sva se zvecer zabavala na norem koncertu Madonne, kjer je bil res pravi zur.

Rasnov & Sinaia

Grad Rasnov stoji nad istoimenskim mestom, znotraj katerega so ostanki starega mesteca iz 13. stoletja, kamor so se ljudje zatekali pred turskimi upadi.

Najlepsi grad in tudi najmlajsi pa je grad Peles, v kraju Sinaia, ki lezi sredi gozdov v objemu hribov. Okoli njega je vec grajskih stavb in v gradu so nekoc prenocevali najslavnejsi predsedniki Ceausescu- jevega casa.

V mestu pa je poleg zicnice, ki te potegne nad 2000 metri, zanimiv slikovito pobarvan samostan, kjer se vedno zivijo menihi. Okolica je bogata s hribi in zeleno naravo, kar privablja pohodnike, kolesarje, smucarje in druge.

Brasov & Bran

Mesto Brasov je podobno Sibiu-ju, saj ima prav tako obzidje znotraj katerega je staro mesto. Poleg drugih zgodovinskih stavb je pomemba crna cerkev, ki je najvecja cerkev med Dunajem in Istanbulom.

Razgled na mesto si lahko ogledas z vrha hriba, kamor vozi vzpenjaca ali pa iz nasprotnega hribcka, kjer stoji grajski stolp.

Brasov je eno najpopularnejsih mest v drzavi, zaradi mesta samega, bliznjih gradov ter okoliskih hribov. Najvecja turisticna tocka pa je bliznje mesto Bran. Tu stoji znameniti grad iz zgodbe irskega pisatelja Brama Stokerja, ki je pisal o Vladu Tepesu ali grofu Drakuli.

Sighisoara

95 km iz Sibiu-ja lezi mesto Sighisoara, ki je znano kot rojstni kraj Vlad Tepesa. Mesto z obzidjem iz 14. stoletja, znotraj katerega je poleg starih stavb in cerkva najvecja znamenitost Clock Tower iz leta 1280. To je tudi eden izmed vhodov v staro mesto. V njem je muzej , z vrha pa razgled na vse strani.

Zanimiv je tudi obisk gotske cerkve, kamor vodijo stevilne stopnic e in je najvisja tocka mesta.

Sibiu

Iz Kisineva sva 13 ur prezivela na busu in ob cakanju za prestop meje sva se zavedla, da sva ze malo pozabila, kako izgledajo naporne voznje. A se je izplacalo. Prispela sva v zgodovinsko mesto Sibiu. Nekdaj najpomembnejse mesto Transilvanije, danes pa evropsko mesto kulture ima bogato zgodovino ter ohranjene in obnovljene spomenike. Srce mesta so trije trgi okoli katerih so stare stavbe, cerkve in obzidje. Mesto obisce ogromno turistov, kar se pozna na drazjih prenociscih in veliki izbiri trgovin in restavracij.

V okolici le malo ven iz Sibiuja lezi jezero ob katerem je tudi zivalski vrt. Kljub temu, da imajo kar veliko zivali pa je zal zastarel a vseeno privabi veliko obiskovalcev.

V majhnih vaseh v okolici mesta pa ni vec mestnega blisca. Cigani z vozovi, trznice , kjer prodajajo vse od rabljenih oblacil, prasicev, konjev in starega zelezja.... hisice pa so pisanih barv in so kjub vsemu prijetno urejene.

Chisinau

Pozno zvecer sva s starim letalom na propelerje priletela v Moldavijo. Glavno mesto Chisinau (Kisinev) je zeleno, polno parkov, casinojev, menjalnic, pravoslavnih cerkva , urejenih lepih zensk in dragih avtomobilov. Zdelo se nama je cudno, kako je to mogoce, ce povprecna placa v mestu znasa manj kot 200 eur. (najem majhnega stanovanja pa 150 eur). Ko povprasas lokalce, ti le zmajujejo z glavo in govorijo o moldavski mafiji. Turistov skorajda ni, sobe so presenetljivo drage, saj spis lahko le v hotelih ostalo pa je dvakrat ceneje kot doma

Ko pa se odpeljes ven iz mesta, se slika spremeni. Konji, stare hise, vodnjaki, makadamske ceste, zapusceni travniki in veliko nicesar. Njihovo morje je reka Dnjester, Vadul lu Voda pa so ''kao'' njihov Portoroz.

Provinca Transnistrija, ki lezi ob meji z Ukrajino, se je leta 1992 s krajso vojno odcepila od Moldavije in je se danes nepriznana drzava, s svojim denarjem in politiko. Glavno mesto Tiraspol spominja na vojaski muzej na prostem s kipi Lenina in komunisticnimi slogani, bliznji Bendery pa je staro sovjetsko mesto.

Res da nima veliko zanimivosti ima pa odlicna vina. Ze od nekdaj so znani po njem in so ga v casu skupne Rusije proizvedli najvec.

Budimpesta - Sziget festival

Ob bregovih Donave lezi glavno mesto Madzarske. Na eni strani Buda in na drugi Pesta povezuje devet mostov in vsak del ima svoje znamenitosti. Povzpela sva se na Castle Hill , ki je najpomembnejsi spomenik mesta; z obzidjem, znotraj katerega je staro mesto z muzeji, cerkvami in cudovitim razgledom na drugo stran, kjer lezi Pesta. V tem delo je glavna pes cona, znamenita stavba opere, glavna katedrala ter najbolj prepoznavna stavba Budimpeste - parlament.

Sicer pa sva midva vecino casa prezivela na otoku Obuda, kjer se je v teh dneh odvijal najvecji festival v tem delu Evrope - Sziget. Otok na reki Donavi, se za teden dni spremeni v ogromen kraj zabave, najrazlicnejse glasbe in izvajalcev iz vecih drzav. Med njimi je ''svirala'' tudi romska glasba nase skupine Langa in noreli smo ob komadih Mesecina, Nesretnik, Dzurdzev dan...

800 tisoc obiskovalcev, 51 odrov, bari, hrana vseh vrst, banke, bankomati, trgovine, masaze... in spanje v sotorih... Noro!!!

Balaton - Siofok

Po koncertu sva se z vlakom odpeljala proti Siofoku, najbolj turisticnem kraju ob jezeru Balaton. Turisticna ponudba je ogromna. Ulice so polne raznoraznih stojnic, restavracij, barov in diskotek, ki obiskovalce vabijo z mamljivimi - pomanjkljivo oblecenimi dekleti.

Izven mesta so kampi, kjer sva spala tudi midva . V jezeru s sicer nizko vodo in mivko se da prijetno ohladiti, je pa tudi primeren kraj za kajtanje in srfanje, saj ves cas prijetno pihlja in hladi turiste ob ''madzarskem morju''.

Na drugi strani jezera lezi polotok Tihany, ki je zanimiva turisticna tocka s tipicnimi hisami, cerkvijo na vrhu hriba in razgledom na Balaton.

Zagreb-U2

Zacetek najinega potovanja po vzhodni Evropi sva zacela z ogledom centra Zagreba. Ves cas pa je bilo vse usmerjeno na vecerni koncert, ki se je odvijal na stadionu Maksimir. Skupaj s prijatelji smo se ogrevali za spektakularni prihod skupine U2... bilo je NORO!!!

http://24ur.com/ekskluziv/glasba/ekskluzivno-z-u2-v-zagrebu-do-jutra.html

İstanbul

Istanbul je največje mesto v Turčiji z okoli 18 miljoni prebivalcev. Mesto ločuje bosporski kanal, ki je tudi meja med Evropo in Azijo. Istanbul je tudi edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah.

Središče dogajanja je predel Sultanahmed, kjer sta tudi najbolj znani mošeji Hagija Sofia in Modra mošeja.

Čudila sva se neverjetnim množicam turistov, ki zapravljajo po ugodnih bazarjih in uzivajo v lepo urejenem starem delu mesta. Poleg vseh drugih zanimivostmi pa je obvezna vožnja z ladjico po bosporskem kanalu, kjer dobiš pravi občutek velikosti tega mesta.

Fethiye-Oludeniz & Side

Fethiye so obalno mesto s starimi stavbami, urejeno marino, znametnitimi grobnicami v stenah nad mestom...Med raziskovanjem mesta hitro dobis vodica, ki bi rad zasluzi kaksno liro. Midva sva se raje sama povzpela na rusevine gradu in uzivala v razgledu na otoke in mediteran. Vzela sva enodnevni izlet z barko po 12 otokih, ki je najbolj znan izlet v Fethyah.

8 km iz Fethiye lezi prijetno mestece Oludeniz. Znano je po dolgi pesceni plazi, po laguni, ki so jo spremenili v nacionalni park, ugodnem skoku s padalom (45eur), izleti z barko na bliznje otoke...

V Oludenizu se vedno vec gradi, zato pocasi izgublja svoj car... ja Turcija se vedno bolj razvija in ustvarja velik dobicek od turizma.

Side je eno najbolj priljubljenih turisticnih mest. V okolici je ogromno luksuznih hotelov z pescenimi plazami in cistim morjem. Tudi midva sva se iz popotnika spremenila v turista, si nadela trak okrog roke in se pustila razvajat.

www.emirhanhotels.com

Kusadasi & Hierapolis-Pamukkale

Turcija ima okoli 72 miljonov prebivalcev od katerih je 98% muslimanov. V primerjavi z Iranom so ljudje bolj versko odprti. Mladi radi govorijo, da so oni moderni muslimani. Lahko pijejo alkohol in se zabavajo (odvisno od podrocja: velja bolj za obalne dele, kjer je razvit turizem). Zenske imajo vec svobode (enakopravnost od leta 2003) ... rute in dolga oblacila niso vec obvezna.

Iz Teherana sva preko Istanbula priletela v Izmir. Takoj sva zapustila to tretje najvecje tursko mesto in se odpravila 100km juzno.

Kusadasi je obmorsko mesto, ki privablja veliko turistov predvsem z ogromnimi krizarskimi ladjami. Vsepovsod po mestu ponujajo izlet na blizji grski otok Samos, ogled anticnega mesta Ephesus...midva pa sva raje poizkusila slovito tursko pivo Efes, ki po 14 dneh posta se bolj paše.

Hierapolis so ostanki anticnega mesta s kamnitimi grobnicami, Pamukkale pa snezno beli kalcijevi bazencki...To sta najbolj obiskane turske znamenitosti. Letno jih obisce kar 10 miljonov tujih in domacih turistov.

Teheran

Iz Yazda sva z nocnim vlakom prispela v 15 miljonsko glavno mesto Teheran. Prvi plan je bil, da bi se z gondolo povzpela na 4 tisoc m vısok vrh Tochal... ampak v nedeljo gondola ne vozi. Na postaji sva pustila prtljago in kot ponavadi spet spoznala lokalca s tipicnimi vprasanji. Pospremila sta naju do metroja, placala karte in zacelo se je raziskovanje mesta. Ogledala sva si najvecji bazar v drzavi. Star je vec kot 200 let na njem pa najdes vec kot 10 km pokritih trgovin.Prodajajo vecınoma slabo kvalitetno robo iz Kitajske, İndije,Pakistana... in odlicne unikatne iranske preproge.

Teheran je zelo onesnazeno mesto, vozniki vozijo vsepovprek(povsod po Iranu), tako da je vsako preckanje ceste loterıja. Mesto je tudi znano po opercijah nosov. Letno jıh popravıjo kar 90 tisoc.
Iran je varna drzava kjer je gost kralj, zato jo cimprej obiscite preden jo zajame mnozicni turizem.

Yazd

Iz Qeshma sva z barko prispela v Bandar Abbas. Pristanisko mesto ni nic posebnega, zato sva vzela nocnı bus in se z "svercarji" tekstila podala na nocno voznjo.(12ur, 780km).

Yazd naj bi bilo najstarejse naseljeno mesto na zemlji. Za staro mestno jedro so znacilne hiske, ki so narejene iz blata in slame v barvi puscavskega peska. Mesto je najboljse raziskovati tako, da se izgubis med ulicami. S povabilom v hiso sva dozivela utrinek poroke (moski loceni od zensk), druzinski zbor pred mosejo, kjer so se zbrali ob obletnici smrti druzinskega clana ın naju pogostili z cajem ın tipicno sladico.
Yazd je znan po najvecjem stevılu religijske skupine Zoroastrijcev. V mestu in okolici je se vedno nekaj njihovih temljev med katerimi sta najbolj znana ognjeni tempelj (ogenj naj bı gorel 4000 let) ın stolpa tisine. Na stolpa so mrtve nosılı vse do neodvisnosti Irana leta 1979, nato so jıh pokopavali na pokopalısca. Trupla so pojedle zivali, kostı pa so polili s kislino.

Mesto je dobro izhodisce za obisk puscave in okoliskih vasic. Ogledali smo si staro vasico Kharanaq, vodnitempelj v vasıcı Chak Chak, Meyond...

V casu prvomajskih praznıkov sva v mestu srecevala kar nekaj turıstov med drugımı tudi dve skupini slovenskih. V İranu se odpira turizem, nekateri so prisli zaradi gospodarske krize in ugodnejsih cen... a drzava je res vredna ogleda.

Qeshm island

Qeshm je najvecji otok v perzijskem zalivu. Zaradi bljiznjega arabskega polotoka tu srecas veliko ljudi iz Omana, Emiratov in Katarja. Hitro razvijajoc otok je duty free cona. Nic ne pridelujejo sami, vso hrano pripeljejo iz celine, sami lovijo le ribe, ki jih tudi izvazajo v druge drzave.

S taxistom, enem redkih, ki je znal vec jezikov, smo prevozili cel otok (340 km) in si ogledali posebnosti (stare vasice, kanjone polne skoljk in fosilov, najdaljso slano jamo na svetu …) Povedal nama je veliko informacij o otoku, med drugim tudi to, da tukaj zenska placa mozu za poroko (avto, hisa, zlato...) in se moz prizeni k zeni, kar je obratno kot na celini.
Vsi prevozi po Iranu so drzavni. Za enourni let sva placala le 37 $ po osebi, kar pove, da jim goriva ne primanjkuje. Za dolar dobis deset litrov bencina, vendar so zaradi prevelike porabe uvedli kartice, s katerimi so dolocili koliko litrov lahko natocis po tej ceni (osebni avto 3l, taxi 22l na dan), ce rabis vec placas na vsak liter 40 centov dolarja.

Tukaj sem ugotovil, da sem lahko srecen, ker sem moski :) saj si v tej vrocini (38 stopinj) ne predstavljam kako je biti zadekan v dolge crne obleke in s v njih tudi kopati.

Shiraz

Iz Esfahana sva z nocnim avtobusom prispela v drugo najvecje mesto Shiraz. Prisla sva dan prej vendar, ker je petek dela prost dan, je bilo vse zaprto.

Mesto je znano po vrtovih s paviljoni, pesniku Hafezu in mosejah... Sredisce dogajanja je stari grad, kjer se zbirajo lokalci in ob vecerih posedajo, kadijo sise in pijejo caj. Za gradom prodajajo najboljsi sladoled s korenckovim sokom, kar je vidno tudi po dolgi vrsti ljudi.
Tu sva si ogledala notranjost ene izmed mosej. Moski in zenske imajo locen vhod in prostore. Moski imajo navado, da poljubljajo vrata, kljuko, se klanjajo (zbijajo celo ob glineno ploscico) in molijo. Zenske morajo biti ob vstopu zakrite s crnim ogrinjalom, sedijo, molijo … vsi se ob vstopu sezujejo.
Z najetim taxijem sva se odpeljala v 50 km oddaljeno mesto Persepolis. Tu so ohranjene rusevine starega mesta, ki pricajo o velicini mogocne Perzije tistega casa. Po mestu vozijo vecinoma avtomobili znamke Paykan, anglesko-iranske izdelave. Z enim izmed njih naju je zabaven taxist zapeljal na letalisce, od koder letiva na otok Qeshm.

Esfahan

Iran je islamska država s približno 70 miljoni prebivalcev, od tega jih je okoli 70% starih pod trideset let. Zaradi medijev si mnogi ustvarijo napačno predstavo o državi a je v resnici bolj varna kot marsikatera evropska država.

20. aprila sva iz Brnika preko Istanbula priletela v Teheran. Na letališču sva dobila 15 dnevno vizo in že takoj spoznala prijaznost Irancev. Eden od njih naju je pospremil do avtobusne postaje, pomagal kupiti karto in povedal prve informacije o državi. Nato sva se odpravila na 6 urno voznjo proti Esfahanu.
Esfahan je mesto parkov, čudovitih mostov, živopisanih mošej in bazarjev. Središče dogajanja je Imam square, ki z mošejami, vodometi in parki predstavlja najlepši del mesta. Tukaj srečaš kar nekaj turistov, večinoma vodenih preko agencij. Drugače je turistov malo, ljudje so zelo prijazni, se ti nasmihajo, te pozdravljajo in tisti, ki znajo vsaj malo angleško te radi ogovorijo. Vprašanja so vedno enaka: Kaj misliš o Iranu, od kod si, si poročen, imaš otroke …
Hrana ni raznolika, saj se na ulici večinoma dobi hitra hrana (kebab, falafel, pizza …), v restavracijah pa piščanec z rižem, serviranim z maslom ter fižol z zeleno omako (izgleda kot kuhane alge) v katerega dodajo jagenčka. Pri jedeh ti postrežejo, za njih značilen, tanek kruh in slan jogurt mešan z vodo. Zanimivo je, da jedo zelene češne in nezrela jabolka.
Mestni bazarji so ena izmed značilnosti iranskih mest, kjer večinoma moški prodajajo preproge, šale, poslikano keramiko, izdelke iz srebra, raznovrstne sladkarije, oreščke, začimbe … pri tem niso vsiljivi.
V Iranu ni nočnega življenja in barov, tako da se ljudje večinoma družijo po parkih. Družine hodijo sem na piknik, si prinesejo čaj in malice, mladi pa se tu skrivajo pred očmi javnosti in Alaha. V državi je prepovedan alkohoh, dobi se le brezalkoholno pivo (z okusom limone, hruške…), ki ga izdelujejo v Nemčiji in na nizozemskem.
Iran je država, kjer imajo ženske malo pravic, manj možnosti za službo…. Moški hodijo ločeno od žensk, nekateri se držijo za roke. Na avtobusih moški sedijo spredaj in ženske zadaj. Velikokrat imajo ločene vhode in blagajne za nakup kart.

Klub temu Iran pozitivno preseneča in mi je vsak dan bolj vseč...