Mejni prehod lezi nad 3 tisoc metri in dobro me je treslo, ko sem stal v vrsti za pregled prtljage. Takoj sem vedel, da ima ta drzava red in drugacne zakone. Vse so nam pregledali, saj je prepovedan vnos hrane, sadja, lesa... ma skoraj vsega. Na koncu so nas se postavili v vrsto in se pes nam je rocno prtljago prevohal. Po dobri uri smo se ze spuscali po strmi ovinkasti cesti. Spremljali so nas vinogradi, sadovnjaki in prazna pokrajina. Popoldne sem prispel v pristanisko mesto Valparaiso.Povsod stare kolonialne stavbe, parki in hise razmetane po vecih gricih.
Valparaiso je bilo glavno pristanisce vse do odprtja panamskega kanala leta 1914. Tudi danes je pomembno pristanisce in tudi cilenska vojaska mornarica je zasidrana tukaj. Po mestu prodajajo ogromne kolicine sadja, zelenjave in morske hrane. Najvec je rib in skoljk, jedo pa tuki morske jeze. Glavna trznica je znana kot najboljsa izbira za poizkusino morskih dobrot. Jedel sem ribe in mesanico morskih sadezev, ki ji pravijo paila marina. Tudi nocnega zivljenja ne manjka. V boemskem predelu mesta sem z lokalci sprobaval razna piva in jih poslusal pri petju karaok. Cilenci ga radi pijejo in mladi se vecinoma oblacijo v crno. Skoraj vsak ima na majici kak napis metal ali rock skupine. So tudi pravi hazarderji in avtomate vidis povsod. Tudi v mesnicah, slascicarnah ali v cakalnici avtobusne postaje.
Zanimiva je voznja z muzejsko leseno vzpenjaco in elektricnim trolebusom , ki vozi po centru mesta. Tudi mini busi vozijo dan in noc tako, da sem se veckrat odpeljal v najbolj turisticni obmorski kraj.
Viña del Mar je znan kot eden najvecjih resortov Juzne Amerike. V casu poletnih pocitnic so bile plaze in hoteli polni in nocnega zivljenja ni manjkalo.
Obiskal sem slavni kazino, si pogledal ulico zabave... zal pa se mi mudi naprej. Zamudil bom festival Viña, kjer bo veliko znanih skupin in med njimi tudi Sting. Pac vse ne gre:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar