Gisenyi

Zgodaj zjutraj naju je taksist po ''njivi'' odpeljal do mejnega prehoda Cyanika. Po urejenih formalnostih na ugandski strani naju je na ruandski cakalo presenecenje. Izvedela sva, da bi si morala predcasno urediti elektronsko povabilo v drzavo, kar navadno vzame tri dni. Pred vrati pa so bili prazniki in ambasade so bile naslednjih pet dni zaprte. Vrnila sva se nazaj v Kisoro ter zacela iskati moznosti, kako se isti dan prestopiti mejo. Veckratno klicanje na ambasado, posiljanje obrazcev preko interneta ter izgovarjanje, da nujno potrebujeva zdravnika se je obrestovalo. Dober izgovor nama je pomagal, da sva ze cez dve uri stala na ruandski strani. Razlika je bila ocitna. Cesta asfaltirana s crtami, na avtobusu pa toliko ljudi kolikor je sedezev. Preko mesta Musange sva odsla v Gisenyi, v eno najbolj popularnih mest ob jezeru Kivu.

Mesto je razrito in cesta v centru je obupna. Kljub nekaj novih stavb, predvsem bank, ni tu videti nicesar. Nekaj sto metrov stran pa je urejena cona ob jezeru. Tam sta dva draga hotela, urejeni parki ter plaza, kjer se lahko osvezis v cistem jezeru.
Kilometer stran je meja s Kongom z mestom Goma, kjer stoji vulkan Nyirangongo ter nacionalni park Des Virungas, kjer zivijo gorile.
Tu sva prezivela Velikonocne praznike, ki pa niso bili ravno najlepsi. Na sobotni vecer, ko so v cerkvah gorele svece je pri nas zagorel hotel. Ob spremljanju nogometne tekme je kar na enkrat zmanjkalo elektrike in od zunaj se je slisalo vpitje. Pogledala sva ven in videla plamena in dim. Popokala sva najnujnejse ter tekla na cesto. Gorela je stavba na vhodu , ki se je drzala nasega hotela. Ljudje so le nemo stali in opazovali ter upali, da se bo ogenj sam od sebe zadusil, saj gasilci tu ne obstajajo. In res se je, saj so bile tri stene hise pozidane in ko je zgorelo vse do dna je ogenj ugasnil, ter se ni razsiril na nas hotel ali na nekaj metrov oddaljeno bencinsko crpalko. Pri vsej paniki pa sva midva izgubila nekaj stvari in tudi telefon je ostal v sobi. To je izkoristil nekdo z lepljivimi prsti in tako najina afriska cifra ne obstaja vec.

Naslednje jutro sva s prtlajago, ki je se ostala slabe volje odsla proti Kibuyu.