Dibrugarh

V mesto prispeva v večernih urah, ko vrvež počasi že ugaša. Najdeva en hotelček, kjer je osebje popolno nasprotje iz Guwahatija. Vse bi naredili, samo da bi nama ustregli in ko dobiva novo sobo gredo z nama kar še ena družina z otroki pa še strežniki hotela...tako sva jim zanimiva in iz njihovih oči seva iskreno veselje, že samo zato ker naju lahko opazujejo. Kar stojijo na vratih in se ne pustijo motiti. Meni so prav simpatični. Pred spanjem narediva še en krog in poiščeva še nekaj lahkega za pod zob. Zavijeva v eno fast food restavracijo, kjer naju postreže mladi fant, ki nepremično strmi v Matjaža…naročiva nekaj malega za oba, na meniju imajo celo veg momos in on kar obstoji in vpraša naju: »only...?«...ves zmeden nekaj časa čaka, potem pa čeprav midva že od kar sva prišla sediva nadaljuje: »please Sir, sit down..« Ko plačujeva še vedno strmi ter se izpove, da ne zna zelo dobro angleščine in preden odideva pripomni svetovno izjavo: » I just love foreigners..«. Čisto je resen in njegove izrečene besede prihajajo direkt iz srca. Faca pa taka.

Vstaneva zgodaj, ker nama nihče ni znal točno povedati kdaj gre ladja proti Pasighatu, vsak je imel drugačno zgodbo in prav zanimivo je kako na koncu postopoma od enega pa do drugega prideš do prave informacije..med tem časom pa se ob reki začne prebujati nov dan. Ženske začenjajo s pranjem cunj v kanalu ob katerem so postavljene preproste kolibe. Na obrežju zadiši po čaju in tam okoli je zbrana gruča ljudi; tudi midva si privoščiva enega preden naju prepeljejo čez ožji kanal, kjer čakajo džipi s katerimi nadaljujeva pot. Naletiva na največjo kripo, ki jo fantje glancajo in polivajo z vodo. Kanto z bencinom imajo kar spredaj pri nogah in vanj speljano cevko...avto vžejo s kabli, s tem da je potreben pogon štirih moških, da avto spelje. Ko gre kaj narobe težavo popravijo hitro, tako kot menjavo gume, vmes pa še trikrat »zglancajo« staro kripo in dva skočita spredaj na havbo potem pa končno v pogon. Imava pa res srečo, ker odidemo zadnji. Imava pa to čast, da nama gospod, ki ima nekje sredi ničesar šotorček s svojo okrepčevalnico za seboj na ladjo da cel obrok, riž z omako skupaj z vso posodo. Živel Prešernov dan..nama se ob vožnji po reki in super postrežbi tudi prešerno smeje.