Tawang

Vzpon čez prelaz Sela Pass / Se La na okoli 4267 m nama zaradi slabe ceste, razmajanega džipa v katerega se nabaše 15 ljudi vzame kar nekaj časa. To je glavna cesta, ki povezuje Tawang z ostalo Indijo. Je pa lepo doživetje, ker se na vrhu ustavimo in imava čas da ujameva nekaj zimskih utrinkov na taki višini. Peljemo se tudi mimo Sela Lake/ Paradise Lake. Nebo je modro in sonce je močno, višino se tudi občuti. Vse naokoli ob poti je polno vojske s svojimi bazami.

Tawang je znan po samostanu, ki je največji samostan v Indiji in drugi največji v Aziji, takoj za Potala Palace v Lhasa, Tibet. Knjižnica v samostanu ima dragocene stare zapise, predvsem Kangyur in Tengyur. Samostan ima pod okriljem 17 Gomp v regiji. Dolina mesta Tawang je pomemben sedež Mahayana Budizma.

Zaradi praznovanja Lossarja je vse zaprto in tudi mesto deluje precej mrtvo, saj vsi praznujejo z domačimi po svojih hišah. Sprehodiva se po mestu, do samostana in skušava meditirat, ker sva kar utrujena psihično in fizično. Notri v samostanu je mrzlo, tako da sva raje zunaj na soncu. Zaželiva si dobre , domače juhice, vendar jo zaman iščeva po mestu za to se morava sprijazniti z makaroni oziroma talijem. Popoldan se udeleživa prireditve na trgu, kjer se predstavijo folklorne skupine z različnimi plesi iz različnih regij. Za kondicijo se povzpneva do kipa Bude, ki ga šele postavljajo na vrhu hriba. Je pa ogromen in natančno zastavljen.
Sprehodiva se do hiše Urgelling Monastery, kjer se je rodil šesti Dalai Lama.

Vreme se je potem kmalu skisalo in naslednji dan je bilo kar depresivno, mrzlo, s tem da sva že vse videla. Ker pa nimaš izbire oziroma ni nobenega prevoza sva se pač morala kratkočasiti.