Prvo srečanje z Arunachalom, želeno destinacijo v zadnjem delu najinega potovanja. Spominja še bolj na Assam, vendar sodi med najstarejše mesto v Arunachalu. Nastaniva se v hotelčku East, kjer imajo prav svoj mini tempelj z vsem kar sodi zraven ter veliko nekih slik , pa posod…kadila dišavijo prostor poleg vse hrane, ki jo darujejo za bogove. Ljudje so odprti, sproščeni in zelo prijazni. Večinoma tu živijo Minyong skupnosti, ki spadajo v skupino Adi plemen. To so plemenske skupnosti, ki živijo v hribovitem himalajskem delu Arunachala. Adi pomeni »hrib« oziroma »vrh gore«. Ta plemena prav tako poseljujejo Tibet. Po tradiciji večina plemencev prakticira Donyi-Polo religijo. Znotraj te animistične religije verujejo v številna božanstva, ki so povezana z naravnimi cikli, pojavi in njihovem vsakodnevnem življenjem. V modernem času se predvsem številni mladi preusmerjajo h krščanstvu.
Na tržnici ženske iz okoliških vasi prodajajo sveže nabrano zelenjavo in zelo okusne mandarine, poleg ostalih agrumov. Tukaj se lahko posloviva od slastne papaje. Zaradi močnega sonca se zakrivajo z rutami ali pa so jim senco delajo dežniki. So precej sramežljive, če jih želiš slikati. Za kosilo si privoščiva juho »Veg tupka« in se skušava čim bolj ogniti koriandru, kateri se mi je še posebej zameril v Varanasiju. Najin 22 letni prijatelj »Lolo« nama popestri čas tam, ko nama zaupa delček svojega vsakdana...vsak dan zgodaj zjutraj prevaža ženske iz vasi do mesta na tržnico in potem popoldan zopet nazaj. Ostali čas pa rad zapravi zaslužen denar za alkohol in cigarete. Sanja o Evropi, vendar se svojim skušnjavam ne more upreti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar