Kaziranga national park

Vse poteka kot po tekočem traku, saj sva v Tezpuru imela res srečo, ker sva stala direkt zraven avtobusa, ki pelje proti Kazirangi. Zato sva samo preložila nahrbtnike in si med tem ko smo čakali v bližnji restavraciji privoščila, kaj drugega kot riž =) Že med vožnjo lahko čez okno opazujeva eno-roge nosoroge. Prispeva v vas Kohora in še preden se dobro razgledava naokoli, naju že nekdo povabi v njegov hostel. Sprejmeva in ni nama žal. Zvečer se odločiva za safari z džipom za naslednji dan in si ogledava vasico. Na marketu odkrijeva fajn restavracijo, kjer dobiva zanimive ocvrtke, dobro poroto, čaj in krof...zraven si nareževa sveže zelenjave, ki jo za par centov nakupiva pri sosedu na stojnici. Pri vsem cvrtju prav paše nekaj svežega zraven. Naslednji dan, imava žehto, še zadnjič operem vse cunje in tako zasedeva celo streho, kjer sušiva vse od spodnjih hlač pa do rjuh, ki so nama dobro služile celo pot. Ko se zvečeri, tik pred sončnim zahodom gremo še z dvema paroma na safari. Ob poti po kateri se lahko vozimo vidimo pretežno srnjad, ptiče, indijsko divje govedo, slone, želve in eno-roge nosoroge, vendar zgolj od daleč. Ko se vrneva spoznava starejšega francoza, ki je že celo življenje popotnik in ima za povedat veliko zanimivih zgodb, tako da nama čas do najinega avtobusa hitreje mine. Zgodaj zjutraj prideva ponovno v Guwahati, kjer naletiva na enega super voznika muslimanske veroizpovedi. S svojo dolgo kozjo brado, kapo, belo tuniko in zašiljenimi čevlji spominja na smrkca. Točnost je lepa čednost in tako odrinemo po mojem prvič ob takšni uri, kot nama sprva reče. Med potjo dva fanta pošteno izpraznita kar imata v želodcu, kot običajno, kar čez šipo vendar je voznik s tem precej nezadovoljen. Ustavi se in reveža, ki jima je že tako slabo pripravi do tega da počistita vse kar se je oprijelo šipe.