Cox's Bazar

Nazaj v Teknaf sem se vrnil z leseno barkačo, ter hitro dobil družbo zdravnika in njegovih prijateljev. Spet veliko vprašanj in skupinskega slikanja ter povabilo za prevoz z njihovim kombijem. Kar nekaj časa je trajalo, da so naredili še zadnji šoping pred odhodom, zato sem raje sedel in čakal pri sladoledarju v senci. Spet mnoga vprašanja in med drugimi tudi katere vere sem. Pa jim odgovorim da ne pripadam nobeni veri in da če nisi preveč veren ni problemov. Vsi so me čudno gledali in še enkrat ponovili za mano... No religion no problem:)...verjetno so še večkrat premislili kaj je bolje in hitro tekli proti mošeji.

Odložijo me v najbolj turističnem delu države, kjer je poznana najdaljša plaža na svetu.
Cox Bazar ponuja veliko hotelov in neskončno dolge plaže, ki so začuda brez smeti. Kljub temu še vedno srečam večje število žensk, ki hodijo z vrečami in pobirajo, če se kaj najde. Na plažah je poskrbljeno za obalno stražo, ne manjka tudi prodajalcev, ki čakajo, da se zapolnijo prazni ležalniki ob bengalskem morju.

Šef mojega hotela pa presrečen in navdušen nad belim gostom. Spet veliko vprašanj in rokovanja. Kar težko sem mu ušel ob takem veselju in pogovoru. Prespim le eno noč in se vrnem v Chittagong kjer me res čaka karta za vlak. V že poznanem hotelu pustim prtljago in večer preživim na največji tržnici. Vročina je že taprava in pred odhodom podkupim zaposlene v hotelu z dateljni. Tako mi brez problemov odklenejo prazno sobo, kjer še še stuširam in se kot nov uležem v spalnik nočnega vlaka za Dhako.