Naslednje jutro pa še enkrat plavanje pod slapovi in hoja čez naravne mostove, ter kasneje grizenje kolen po mnogih stopnicah nazaj do prve vasice. Na vrhu pa tokrat veliko transporta, saj se v sredah dogaja velika tržnica v Cherrapunjee. Na najpomenbnejši dan za mnoge, še posebej urejeni pridejo, prodajat, nakupovat ali se le podružit. Sledi hiter pregled tržnice ter nepekoče kosilo, kar je posebnost državice Meghalaya od ostale Indije. Nato pa spet na Tata sumo do 25km oddaljenega razcepa, kjer sem ob cesti dalj časa ustavljal različne transporte v smeri indijsko-bangaldeške meje. Trikrat sem moral menjati transport na tej kratki poti in bil deležen mnogih začudenih pogledov, saj v te konce le redko kdo zaide. V temi sem prispel v vasico Dawki in našel edini hotelček s tremi sobami, ki je bil že poln. S šefom se nekaj časa gledava, nato pa mi pokaže neko sejno sobo in prostor zraven mize. Pogrnil sem si neko debelejšo odejo in mojo rjuho čez, ter šel pogledat če je kaj hrane in življenja na vasi. Sledi se pogovor z mlado druščino in počitek na trdih tleh.
Zjutraj pa tudi tukaj večja tržnica, kjer so večinoma trgovali z betelovimi oreščki in ostalimi sestavinami za zvečenje ¨pana¨.
Zjutraj pa tudi tukaj večja tržnica, kjer so večinoma trgovali z betelovimi oreščki in ostalimi sestavinami za zvečenje ¨pana¨.
Zapravil sem še zadnje rupije za alkoholne substance in se pripravljal na švercanje v muslimanski Bangladeš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar