Anakao

Skumrani zebuji so naju po morju dostavili na coln, ki vozi do Anakava. Ura voznje in bila sva na dolgi beli plazi, kjer je postavljenih nekaj placov z bungalovi.

V ribiski vasici Anakao je toliko pisanih pirogvejev, da se po plazi komaj da hoditi. Se vecji problem pa so mine, saj je za lokalce wc na plazi. Ce prezivis minsko polje potem se tista prava plaza izven vasice zacne.
Ze prvi dan sva spoznala lokalca Perota, ki naju je peljal na bliznji Nosy Ve. Rajski otocek sva obhodila ter se kopala in snorkljala v kristalni vodi. Med tem pa nama je on pripravil jastoge in kalamare v omaki. Bil je tako odlicen in poceni kuhar, da sva vse naslednje dni jedla v njegovi domaci "restavraciji".
V blizini otoka Nosy Satrana sva se potaplala in odkrivala jame Atlantide. Kljub temu, da je to v mozambiskem kanalu, tu ni toliko zivljenja.
V ozadju vasice pa je le puscavsko rastje, napihan pesek in cest v notranjost ni. Najvecji problem je pitna voda, ki jo nabirajo z loncki v izkopanih luknjah. Z vozovi vozijo vodo v turisticne bungalove, kjer tusev ni in umivanje je na polivanje. Seveda s slano vodo.

Nama jo je prinasal Alfonz, ki je bil ponoci tudi varnostnik s sulico in bicem. Ne veva sicer pred kom nas je branil, saj piratov vec ni. Vsak dan je rad prihajal na obisk, k nama vozil svoje otroke in cakal toliko casa, dokler jim nisva cesa dala.

Od tu pa juzno v odrocne neturisticne ribiske vasice.