Za 220 km smo potrebovali 8 ur. Med potjo smo se ves cas ustavljali, pobirali ljudi, prelivali bencin ter vlekli pokvarjen avto. Na koncu sva v kombiju prestela 32 glav in ogromno robe na strehi. Navelicana voznje sva zvecer prispela v Miandrivazo.
Ena ozka ulica in na njej prodajalci in vprege. Na trznici prodajajo tobak spleten v kite ter slamnike iz rizevih bilk. Ob nedeljah potekajo petelinji boji, fantje igrajo svojo nogometno ligo, zenske pa se druzijo in pazijo na otroke.
V majhno mestece ob reki Tsiribihina sva prisla, da si tu vzameva enega najbolj popularnih tur v tem delu otoka. Vecina ljudi si vse ureja ze v Antsirabe ali v glavnem mestu, midva pa sva hotela najti vodica sama na licu mesta. Spoznala sva ''amija'' in se z njim zmenila za trip. Kljub nedelji smo na domu poiskali "notarja", ki nam je uredil potrebne papirje. Nato pa na policijo, kjer smo jih zmotili med lezanjem na lezalniku in za mizo, da so ''uradno'' potrdili najin tim.
V majhno mestece ob reki Tsiribihina sva prisla, da si tu vzameva enega najbolj popularnih tur v tem delu otoka. Vecina ljudi si vse ureja ze v Antsirabe ali v glavnem mestu, midva pa sva hotela najti vodica sama na licu mesta. Spoznala sva ''amija'' in se z njim zmenila za trip. Kljub nedelji smo na domu poiskali "notarja", ki nam je uredil potrebne papirje. Nato pa na policijo, kjer smo jih zmotili med lezanjem na lezalniku in za mizo, da so ''uradno'' potrdili najin tim.
Zvecer se finalna nogometna tekma iz JAR, zjutraj pa na pot s piroguem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar