Mangily

Ob 2h zjutraj sva se poslovila od novih prijateljev in po mivkasti cesti s se dvema lokalcema najdemo budnega varnostnika. Ker ni imel kljucev nama je dovolil postaviti naijin "ranjen" sotor. Splezala sva notri, ko je prisla sefica ter naju spodila v sobo.

Bila sva v vasici, ki je ena najbolj turisticnih, kar pa ne pomeni veliko. Vasica zivi svoj vsakdanji ritem. Po mivkastem"centru" se vozijo natovorjene vprege, po tleh pa lezijo prodajalci vsega mogocega. Nekaj kamionov, ki prevazajo ljudi veckrat na dan poprasi njihove stojnice, kar pa nikogar ne moti.
Poleg ulicnih prigrizkov so posebnost velike skoljke, ki jih kuhajo in kasneje popecejo.
Vpliv turizma se vidi v cenah, ki so visje in vcasih drugacne za vaza, torej belca. Ponujajo se tudi dekleta, ki jih gospodje radi obiskujejo.
Poleg dolgih plaz pa je tu zanimiva posebna narava. Vegetacija, ki je ne vidis drugje. Na nekaj metrih vec razlicnih kaktusov, baobabov in drugih grmickov. Vse to na rdeci mivki.
V tem casu tu mimo plavajo kiti grbavci in te sva iz colna opazovala iz nekaj metrov.

Zadnji dan pa sva zgodaj zjutraj vzela lokalni pick-up ter se odpeljala do Toliare. Glavno mesto tega dela, kjer sva uredila nekaj stvari ter sprobala drugacen model riks.

Naslednje jutro pa barka za Anakao.