Morondava je zaradi slavne avenije baobabov ena najbolj poznanih tock v drzavi. Ta afriska drevesa so sicer posejana po vsem otoku a pogled ob soncnem vzhodu ali zahodu je tu najbolj spektakularen.Taksiji so stare a ohranjene renojeve katre, se bolj stari renoji in peugeoti s polnimi strehami robe pa sluzijo za javni prevoz.
Veliko casa sva porabila na banki, saj vse delajo v ritmu mora mora. V tej drzavi dela le Visa in Mastercard in za odobren dvig preko banke cakas dva dni. Banka pa izgleda kot podrto skladisce in je vedno polna ljudi. Kljub temu, da so ze pred sestimi leti zamenjali franke v petkrat manjsi ariary, se vedno vecina ljudi govori v stari valuti in pretvorba jim predstavlja velik problem. Najvecji bankovec je 10 tisoc ariary, kar je 3,5 evra.
Cetudi je mesto brez lepih plaz tu ni problem ostati vec dni. Jedla sva odlicne ribice, ki jih pecejo na vsakem vogalu ter nasla mojstra juh, ki sva ga obiskala vsak dan.
Po mivkastih ulicah sva srecevala mladenke, ki na glavah nosijo ogromne ribe ter jih prodajajo po hotelih. Teh je veliko turistov pa malo. Zaradi politicnih problemov januarja 2009 se je turizem v tej drzavi zmanjsal vsaj za tri krat. Vecinoma sem zahajajo francozi.
Cez reko katero preckas s kanujem lezi ribiska vasica Betanija. Lepsa plaza, nekaj palm, kolibe in ogromno otrok. Ob vecerih, ko se ribici vracajo je obala polna njihovih colnov in velikega ulova. Njihove zene prodajajo poceni ribe in vsa vas pride pogledat kaj je ujetega. Med vsem tem so ujeli tudi morskega psa hamer, ki sva ga zelela videti pod vodo a so naju prehiteli spretni ribici.
To, kar sva do sedaj videla na Madagaskarju ni primerljivo z nicemer.Morondavo sva zapustila po stirih dneh ter se odpravila na avanturisticno voznjo proti Ifaty/Mangilyu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar