S podrto katro, ki jo je taksist vzal na zice smo najprej obiskali bencinsko crpalko. Vsi vozniki javnega transporta natocijo vedno toliko, kolikor porabijo do cilja. Natocili smo dva litra v kantico pod voznikovimi nogami in prispeli smo do vasice Ivato, ki lezi izven mesta. Tu je tudi glavno letalisce v drzavi.Na vrhu hriba stoji palaca Rova, ki jo zaradi poziga obnavljajo in ni odprta za javnost. Je pa od tu lep razgled na mesto ter jezero Anosy sredi katerega je velik kip angela.
Nekaj kilometrov iz centra v Ambohimahitsy-ju zivi in deluje slovenski misijonar Pedro Opeka. Obiskala sva njegovo vas Akamasoa, kar v malagascini pomeni dobri clovek. Na robu najvecjega smetisca je zgradil vasice in tako ljudem, ki so prej ziveli tu pomagal do dostojnega zivljenja. S pomocjo svetovnih organizacij je zgradil sole, bolnico, porodnisnico in tovarne ter vec kot 3000 his. V skupnosti Akamasoa zivi vec kot 20 tisoc ljudi od katerih se jih 10 tisoc izobrazuje. Vsakodnevno jih vsaj 200 prosi za vstop v skupnost. Popeljal naju je naokrog ter nama pokazal se druge vasice na hribu. Ko so vas zaceli graditi so najprej naredili cesto. Tam so kamnolomi, hise in cerkev, ki jo vsako nedeljo obisce vec kot 7 tisoc ljudi.
Srecanje z njim je v nama pustilo poseben pecat. Svoje zivljenje je posvetil ubogim malagasem in se ze 30 let bori za reveze. Pravi, da bo tu ostal zaradi otrok, ki mu pomenijo vse.Madagaskar je poseben otok, ki bi lahko bil sesti kontinent. Pravijo mu Afroazija. Poleg edinstvenega rastlinstva in zivalstva so naju najbolj presenetili ljudje in njihovo tezko zivljenje. Skozi mnogo let se tu ni spremenilo nic in nic ne kaze na bolje. Za naju izjemno zanimiva drzava, za malagase pa otok, kjer ostane le upanje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar